'Ljudje hitijo z vgradnjo kurilnih naprav'

"Sprašujem se, kako bodo te ukrepe lahko izvajali, če danes starih naprav ne zmoremo izločati, a še bolj me skrbi, da v veliko objektov uporabniki vgrajujejo nove kurilne peči, ki so zastarele. Te danes lahko še vedno nemoteno kupuješ na spletu, prodajajo jih v Bosni, Srbiji in na Hrvaškem," razmišlja predsednik Sekcije dimnikarjev pri OZS Simon Dovrtel.  

Na drugi strani vlada pripravlja novo povečanje sklada za zamenjavo starih lesnih kotlov z novejšimi, v katerem bo na voljo skoraj 200 milijonov evrov. "Z dodatnimi 79,5 milijona evri bomo do konca leta 2026 sofinancirali nakup približno 4800 novih kurilnih naprav na lesno biomaso in 12.600 toplotnih črpalk."

A kot da ljudje ne bi verjeli podatkom o kakovosti zraka, veliko jih vztraja z vgradnjo lesnih peči brez ustreznih lastnosti, ki bi izboljšale izpuste. "Že od leta 2011 je predpisano, kakšne kurilne naprave se smejo vgrajevati, a po naših izkušnjah lahko povem, da je zelo preprosto na trgu dobiti staro, neprimerno kurilno napravo, po domače klasičen kotel," dodaja Dovrtel.

Zamenjati bo treba vsaj 80.000 neprimernih naprav

V evidenci EviDim je vpisanih 450.000 različnih malih kurilnih naprav. A vseh kurilnih naprav je še bistveno več, na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ocenjujejo, da jih približno 150.000 ni prijavljenih in zato tudi niso vpisane v evidenco. "Na podlagi evidenc menimo, da jih zahtev predpisov o emisijah ne izpolnjuje 80.000 do 120.000 malih kurilnih naprav. To velja za vse vrste goriva, trdno, tekoče in plinasto." 

 Tudi sami opozarjajo, da bodo uporabniki še naprej lahko uporabljali lesno biomaso tudi v strnjenih naseljih kot sekundarni vir, na primer za kuhanje, kamin ... Ravno sekundarne kurilne naprave so trenutno najbolj v trendu, dodaja Dovrtel. "Vgradnja tako imenovanih enosobnih peči, denimo kaminov, je v porastu. Ljudje skrbijo, da imajo sekundarni vir, da niso odvisni samo od enega energenta, da v primeru, ko zmanjka elektrike, ali visokih cen, imajo neko rezervo. Marsikatera država ima nadomestne vire ogrevanja še zmeraj uzakonjene." 

Male kurilne naprave glavni dejavnik onesnaženja z mikrodelci

Zdravstveni učinki onesnaževanja zraka z delci PM 10 in PM 2,5 so dobro raziskani. Med glavne zaplete sodijo astma, KOPB, srčno-žilne bolezni, izguba spomina, duševne motnje, demenca, Alzheimerjeva bolezen in Parkinsonova bolezen. V poročilu o kakovosti zraka iz leta 2022, ki so ga pripravili na agenciji za okolje, je vpliv malih kurilnih naprav na kakovost zraka zelo nazorno prikazan.

"Če imate sodobno napravo, ustrezen les, ustrezen dimnik in zračenje, emisij skorajda ni in praktično sploh ne opazite, da je naprava prižgana. Dimnikarji takoj opazimo razliko med napravami v dimniku. Pri sodobnih kotlih so suhe, puhaste saje, pri starih pečeh pa je na stenah smola, gmote, pogostejši so tudi dimniški požari. Pri sodobnih kuriščih s pirolizo je izgorevanje zelo učinkovito, vgrajene imajo sonde, če je zraven še zalogovnik s toplo vodo, pomeni, da bo les zgorel do popolnosti. Manj se pokuri, emisije so boljše, naprava zahteva manj vzdrževanja in rokovanja. Seveda je treba ob zamenjavi nekaj investirati, a na dolgi rok se zagotovo izplača. Če ima uporabnik lasten les, bo doma manj pokuril in več prodal, če nima, bo manj kupoval," svoje izkušnje strne Dovrtel in dodaja, da bi z urejeno dimnikarsko dejavnostjo zamenjave in nadzor nad vgradnjo kurilnih naprav hitreje reševali. "Trenutno je tako, da ljudje, ki jim dimnikar to skuša pojasniti, pač zamenjajo dimnikarja, ki ni tako nadležen, in se težavi izognejo."

 Bo lesna biomasa še naprej dovoljena?

Ogrevanje na lesno biomaso bo še vedno dovoljeno, pojasnjujejo na MOPE. Omejitev bo veljala le, če se za to odloči občina, in le za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v gosto naseljenih območjih, kjer je problematična kakovost zraka. "Predlog zakona daje lokalni skupnosti možnost omejevanja načina rabe lesne biomase pri načrtovanju svojih lokalnih energetskih konceptov v primeru lokalnega problema onesnaženosti zraka s trdimi delci in preostalimi strupenimi onesnaževali, ki vplivajo na zdravje ljudi." 

Obstoječih kurišč drugje se predlog zakona ne dotika, dodajajo. Država še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, pa tudi uporabo biomase v individualnih kuriščih, če so izven strnjenih naselij, saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo.