Država razočarana nad poslovanjem NLB

Delničarji NLB so se na današnji skupščini seznanili s poslovanjem v letu 2009. Država kot največji delničar je izrazila razočaranje nad lanskim poslovanjem, ki po njenem ne more biti zgolj posledica krize. Pooblaščenec države, ki ima v NLB 33,10-odstotni lastniški delež, Bojan Pečenko je poudaril, da je slabo poslovanje NLB v letu 2009 tudi posledica neustreznega vodenja in nadzora. Od uprave NLB pod vodstvom Boža Jašoviča je zato terjal pojasnila o slabih naložbah, slabitvah in odpisih ter ukrepih in morebitno odškodninsko odgovornostjo za slabo poslovanje.

Jašovič je poudaril, da so na poslovanje NLB poleg krize vplivali predvsem enkratni dogodki, povezani s poslovanjem LHB Frankfurt in njene hčere v Ljubljani, z odpisi nepremičnin zaradi padca cen ter s slabitvami vrednostnih papirjev, ki jih je banka pridobila z zasegi delnic. "V kolikšni meri so rezultati posledica gospodarskih razmer, je težko špekulirati," je dejal Jašovič. Dodal je, da sta uprava in nadzorni svet prevetrila posamezne posle, o konkretnih ukrepih pa ni želel govoriti; zatrdil je le, da se na to pripravljajo.

Delničarji pa niso izglasovali predloga uprave in nadzornega sveta o odobrenem kapitalu, skladno s katerim bi bila uprava pooblaščena v obdobju petih let osnovni kapital povečati za največ 37,16 milijona evrov. Sklep – ta je bil podan zaradi nadgradnje v zvezi z izdanim državnim poroštvom pri izdaji obveznic – bi moralo potrditi vsaj tri četrtine prisotnih lastnikov, a ga je podprlo zgolj dobrih 62 odstotkov delničarjev. V veljavi tako ostaja sklep o odobrenem kapitalu z lanske skupščine. Zoper sklep o odobrenem kapitalu naj bi glasovala belgijska KBC, ki je lastnica 30,57 odstotka NLB. Država se je zavzela, da takšen vzvod povečanja kapitala, ki je pomemben predvsem v izjemnih razmerah, ostane. Sicer pa je, kot je pojasnil Pečenko, bolje izvesti redno dokapitalizacijo, ki je tudi bolj transparentna.

Jašovič je poudaril, da NLB potrebuje dodatni kapital. "Ne samo za organsko rast, temveč za obstoječi obseg naložb in zaradi negotovosti glede razvoja kreditnega portfelja; banka namreč potrebuje nek amortizer, da prevedri obdobje recesije," je delničarjem na skupščini dejal Jašovič.

Trije predlogi za dokapitalizacijo banke

Uprava NLB je na vlado poslala tri razdelane predloge za dokapitalizacijo banke, Jašovič pa odgovor pričakuje v najkrajšem možnem času. "Prepričan sem, da bomo odgovor dobili še pred dopusti," je dejal. Eden od možnih načinov dokapitalizacije NLB je, da banko dokapitalizirajo obstoječi lastniki, po drugem načinu naj bi v lastništvo NLB vstopila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in ameriška družba International Financiral Corporation, ki je del skupine Svetovne banke, tretji način pa predvideva javno prodajo delnic.

Uprava NLB po Jašovičevih besedah ne daje prednosti nobenemu od omenjenih možnih načinov dokapitalizacije, saj so vsi tehnično izvedljivi. Se pa morajo do njih opredeliti lastniki, je dejal prvi mož NLB. Če država ne bi izbrala nobenega od možnih načinov dokapitalizacije, bi morala uprava NLB v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da bo imela banka dovolj kapitala. To pomeni krčenje obsega naložb, začenši s tistimi, ki jih banka najmanj potrebuje.

Jašovič je sicer dejal, da želi NLB čim prej prodati delnice, ki jih je dobila z zasegi in se usmeriti v svojo osnovno dejavnost. To velja tudi za delnice Mercatorja, v katerem NLB ne namerava ostati dolgoročni lastnik. Kot je Jašovič po skupščini povedal novinarjem, se bo banka teh delnic znebila, mora pa pri tem zagotoviti maksimalni iztržek.

Razrešnica za leto 2009

Uprava in nadzorni svet sta na skupščini tudi prejela razrešnico za poslovno leto 2009, ko so banko vodili kar trije predsedniki uprave (Marjan Kramar, Draško Veselinovič in Jašovič) in ko se je sredi leta zamenjal tudi nadzorni svet. Vseslovensko združenje malih delničarjev je sicer glede razrešnice upravi in nadzornikom želelo glasovati ločeno poimensko, a nasprotni predlog ni bil izglasovan.

Skupščina NLB, na kateri je bilo navzočega 81,31 odstotka kapitala, se je seznanila tudi s poročilom centra notranje revizije za leto 2009 in mnenjem nadzornega sveta, za revizorja za tekoče poslovno leto je imenovala ljubljansko revizijsko družbo PricewaterhouseCoopers, pri določitvi sejnin članom nadzornega sveta in njegovih komisij pa podprla nasprotni predlog države. Skladno z njim bodo člani nadzornega sveta za udeležbo na redni ali izredni seji poslej deležni sejnine v višini 412,50 evra bruto, predsednik nadzornikov 536,25 evra bruto, za dopisno sejo znaša sejnina 80 odstotkov redne sejnine, medtem ko znaša sejnina za udeležbo na odborih nadzornega sveta ali "ad hoc" ustanovljenih telesih nadzornega sveta dve tretjini redne sejnine.