Drastična podražitev predora Šentvid

Na Družbi za avtoceste v RS (DARS) so z ugodnimi vremenskimi razmerami zadovoljni, saj so te poleg končanih nekaterih postopkov javnega naročanja izvajalcem del omogočile nadoknaditi zamude pri realizaciji gradnje avtocest. V okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest je DARS lani zgradil za 114,5 milijarde tolarjev avtocest in drugih cest, kar predstavlja 99-odstotno realizacijo, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik uprave DARS Rajko Siročič.

Rotijo za milo zimo

Siročič je pojasnil, da se je DARS lani poleg zapletov pri pridobitvi izvajalcev v okviru postopkov javnega naročanja soočal tudi z nekaterimi težavami in zamudami zaradi nepravočasno izdanih gradbenih dovoljenj ter dolge zime 2005/2006, ki je bila neprimerna za dela. Zaradi tega v letu 2006 po besedah člana uprave DARS Aleša Hojsa prihrankov ne bo. "Če letos ne bo hude zime, pa lahko pričakujemo prihranke pri stroških materiala in dela," je pojasnil Hojs.

Kar nekaj gradenj je letos pod 'morda'

Načrt razvoja in obnov za leto 2007 je po Siročičevih besedah trenutno v medresorskem usklajevanju. "V zadnjem tednu smo dobili zahtevo po znižanju predvidenega obsega za približno 50 milijonov evrov. Letošnji obseg na gradnjah bo tako znašal približno 550 milijonov evrov," je povedal prvi mož DARS.

DARS za letos med drugim predvideva izgradnjo avtocestnega odseka Maribor - Lenart, morda celo avtocestnega odseka pomurske avtoceste Lendava - Pince, odseka Hajdina - Ptuj, navezave na Luko Koper in morda tudi predora Tabor - Barnice v Vipavski dolini. "Zelo pa si na DARS želimo končati tudi avtocestni odsek Šentvid - Koseze," je zatrdil član uprave Abdon Peklaj.

Kot enega izmed večjih problemov na DARS izpostavljajo obalno hitro cesto Izola - Koper. Kot je dejal Siročič, je za gradnjo same ceste izvajalec izbran, že lani avgusta je bila podpisana tudi pogodba, DARS pa ima nekaj težav pri pridobivanju zemljišč na izolski strani. "Nekaj pogodb s skladom kmetijskih zemljišč je sicer že v podpisu. Takoj ko bomo pridobili dovolj zemljišč, bomo šli v postopek pridobitve gradbenega dovoljenja," napoveduje Siročič.

V Šentvidu jih je presenetila geologija

Ljubljanski avtocestni odsek Šentvid - Koseze je po ocenah uprave DARS najzahtevnejši nedokončan avtocestni odsek v Sloveniji, saj ga med drugim sestavlja nekaj čez 1000 metrov dolg predor Šentvid, grajen v zahtevnih geoloških razmerah. Predor Šentvid bo zgrajen kot dvocevni tripasovni predor s polnim priključkom (tj. priključevanjem Celovške ceste prek priključnih predorskih cevi) ter kavernama na mestu, kjer se bosta ti priključili na avtocesto.

Prvoten projekt avtocestnega odseka Šentvid - Koseze je bil po Peklajevih besedah drugačen, saj je predvideval rekonstrukcijo Celovške ceste zgolj od priključka na avtocesto do prvega križišča. "Nova dopolnitev državnega lokacijskega načrta, ki sicer še ni sprejet, pa predvideva podaljšanje Celovške do Stanežič," je kot razlog za zadnjo podražitev projekta navedel Peklaj.

Siročič je dodal, da je časovna dinamika del na tem projektu v skladu s terminskim načrtom. Celoten avtocestni odsek Šentvid - Koseze bo sicer v okviru rekonstrukcije Celovške ceste terjal tudi rušenje nekateri objektov. "Od križišča pri Jelenu do Stanežič pa bo treba porušiti celotno prvo vrsto objektov," je dejal Peklaj.