Dokapitalizacija HSE: država vplačala prvo od dveh tranš

Energetska kriza, ki je zajela Evropo, je prizadela tudi slovenske energetske družbe in bo vplivala tudi na poslovanje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Slovenski državni holding (SDH) je zato v vlogi ustanovitelja HSE sprejel sklep o naknadnem vplačilu kapitala v višini 492 milijonov evrov.

Republika Slovenija je tako družbi HSE danes izplačala prvo tranšo kapitala v višini 300 milijonov evrov, ki jih je odobrila že 17. novembra. Drugo, v višini 192 milijonov evrov, pa bodo predvidoma vplačali do 15. decembra, potem ko bo vlada odobrila dopolnitev Letnega načrta upravljanja Skupine HSE. Namen dokapitalizacije v obliki naknadnih vplačil kapitala RS v družbo HSE d. o. o. je premostitev likvidnostnega primanjkljaja Skupine HSE in zagotovitev njenega stabilnega delovanja. 

"Skupina HSE se je v zahtevni finančni situaciji znašla zaradi spleta negativnih dejavnikov, povezanih z energetsko krizo, zgodovinsko nizke hidrologije v letošnjem letu, ustavitve TEŠ zaradi stisnitve enega od dveh odkopnih polj Premogovnika Velenje in nezmožnosti dobave zadostnih količin lignita ter zmanjšane pripravljenosti komercialnih bank za dodatno financiranje kratkoročnih likvidnostnih potreb," so sporočili iz SDH. 

Dodali so še, da je njihov cilj, da celotni znesek vplačil kapitala vrnejo ustanovitelju najkasneje do konca leta 2024 ali celo prej, "če bo poslovanje skupine to omogočalo". "SDH bo kot skrben in odgovoren upravljavec aktivno spremljal namen porabe prejetih finančnih sredstev ter ustreznost upravljanja z denarnimi tokovi na ravni skupine, tako da bo zagotovljeno čim hitrejše vračilo sredstev glede na možnosti," so zagotovili. 

Slovenski državni holding (SDH) je pred odločitvijo o naknadnem vplačilu kapitala izvedel tudi test zasebnega vlagatelja, ki je pokazal, da je vrednost lastniškega kapitala v primeru izvedbe naknadnega vplačila v kapital višja od vrednosti lastniškega kapitala, če naknadno vplačilo ne bi bilo izvedeno. Kot so poudarili, je to potrdilo ekonomsko upravičenost transakcije in dokazuje, da dokapitalizacija ne predstavlja državne pomoči.

"SDH je ves čas zaostrovanja energetske krize pozorno spremljal razmere v ključnih naložbah v tem sektorju in se odzival na njihove potrebe z namenom preprečevanja gospodarske škode in ohranjanja vrednosti naložb. Takoj po prejemu informacij o potencialnih likvidnostnih primanjkljajih v skupini HSE je prilagodil letni načrt upravljanja in ga naknadno glede na dodatne informacije dopolnil z namenom, da se lahko pravočasno odzove in zagotovi stabilno in nemoteno delovanje skupine HSE," so zapisali v sporočilu za javnost. 

HSE proizvede več kot 60 odstotkov električne energije

Skupina HSE, ki sodi med strateške naložbe, proizvede več kot 60 odstotkov električne energije v Sloveniji in je ključna za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo v državi. A kot so sporočili iz družbe, je bilo letošnje leto eno najzahtevnejših v zgodovini družbe. 

Kot so izpostavili, bo proizvodnja hidroelektrarn zaradi slabe hidrologije v letošnjem letu za kar 32 odstotkov nižja od planirane in za več kot 36 odstotkov nižja od lanske, s tem pa tudi najnižja v zadnjih 20 letih. Tudi v Premogovniku Velenje so se nakopičile težave, predvsem zaradi zahtevnih geoloških razmer in stebrnih udarov ter stisnitve enega od dveh odkopnih polj. Ta bo torej kljub uvozu zagotovil precej nižje količine premoga od načrtovanih, posledično pa bo proizvodnja v TEŠ (ki v običajnih razmerah zagotavlja kar tretjino vse slovenske električne energije) za 20 odstotkov nižja od načrtovane. 

"Izpad lastne proizvodnje iz zgoraj opisanih razlogov ima za posledico nakup nadomestne električne energije, in sicer v času, ko so cene električne energije tudi zaradi ruske invazije v Ukrajini močno porasle," so zapisali v HSE.

Kljub uspešnemu trgovanju HSE, ki bo letos za približno 50 milijonov evrov preseglo planiran dobiček iz trgovanja, pa bodo izredne razmere v proizvodnih družbah povzročile za približno 460 milijonov evrov veliko "luknjo" v poslovanju HSE. 

"Poleg tega imajo višje cene električne energije na trgu in predvsem veliko povečanje volatilnosti cen velik vpliv na izredno povišanje potrebnih likvidnostnih sredstev za cenovno ščitenje prodaje lastne proizvodnje in potrebnih nakupov CO2 kuponov, zato je podobno kot v drugih evropskih državah tudi slovenska država septembra domačim proizvajalcem odobrila poroštvo za te namene. Zaradi precejšnje zadolženosti skupine HSE, ki se vleče že vse od izgradnje bloka TEŠ 6, ter zaostrenih tržnih razmer pa je HSE kljub že odobrenemu državnemu poroštvu v višini 800 milijonov evrov uspel od komercialnih bank iz tega naslova do sedaj pridobiti le za 185 milijonov evrov kreditov," so zapisali v HSE. 

Dokapitalizacija bo skupini HSE "omogočila, da bo lahko tudi v času energetske krize in izredno povečanih zahtev po zagotavljanju finančnih kritij sposobna samostojno in učinkovito upravljati z lastno proizvodnjo električne energije ter s tem tudi v bodoče zagotavljati konkurenčno oskrbo z električno energijo v RS". Dodali so, da bo k normalizaciji razmer prispeval tudi današnji ponovni zagon bloka 6 v TEŠ, ki je bil zaradi pomanjkanja premoga zaustavljen od 14. oktobra.