tranša

Trumpove carine stresle borze, indeksi potonili: 'Borili se bomo do bridkega konca'

04. 03. 2025 06.32

V veljavo so stopile 25-odstotne carine na uvoz iz Mehike in Kanade, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump naznanil že v začetku mandata, nato pa odločitev preložil za en mesec. Trump je ob tem uvedel tudi 20-odstotne carine na ves uvoz iz Kitajske. Vse tri države so že napovedala povračilne ukrepe, Trumpovi ukrepi pa so povzročili velik padec newyorških boznih indeksov.

Kdaj bodo prizadeti v poplavah dobili državni denar?

27. 12. 2023 20.00

Še ena vladna časovnica se je izjalovila. Čeprav bi morali po prvotnih zagotovilih vsi lastniki stanovanj, ki so imeli v poplavah za več kot 6.000 evrov škode, prejeti 20-odstotni državni avans do konca leta, se bodo izplačila zavlekla v januar. Za zdaj sta šla namreč skozi dva od štirih paketov predplačil.

Gradnja drugega tira v pospešku, a umazanija in hrup ostajata del vsakdana

15. 12. 2022 19.30

Projekt izgradnje drugega tira je skoraj na pol poti. Čez pet dni bo izkopanih že 14 od skupaj 37 kilometrov predorskih cevi. Vidno napreduje tudi gradnja viaduktov, rok, ko naj bi vlaki zapeljali po progi, to je leto 2026, pa bi lahko celo nekoliko prehiteli. A če po eni strani zapletov pri gradnji ni, pa imajo nekaj preglavic domačini, ki živijo v bližini trase. Od neprespanih noči zaradi miniranja do nadležnih zvokov mehanizacije in umazanih cest. Tako bo le še do marca prihodnjega leta, pa jih miri prvi mož družbe 2TDK.

Dokapitalizacija HSE: država vplačala prvo od dveh tranš

05. 12. 2022 16.35

SDH je Skupino HSE dokapitaliziral s 300 milijoni evrov. Gre za prvo od dveh tranš potrebnih finančnih sredstev, ki jim jih je za premostitev likvidnostnega primanjkljaja zagotovila Republika Slovenija. Drugo bodo vplačali po tem, ko bo vlada odobrila letni načrt družbe.

Von der Leynova pričakuje financiranje STA in imenovanje evropskih delegiranih tožilcev

01. 07. 2021 18.21

Svoboda medijev ter imenovanje evropskih delegiranih tožilcev sta dve temi, o katerih so prvi dan slovenskega predsedovanja Svetu EU govorili na Brdu pri Kranju. Ursula von der Leyen je poudarila, da od Slovenije pričakuje, da bo uredila financiranje STA. Poleg tega od premierja Janše pričakuje čim hitrejše imenovanje evropskih delegiranih tožilcev. Da bi se postopek lahko zaključil do jeseni, je na to odgovoril Janša.

Namesto državne pomoči nož v hrbet

17. 06. 2021 09.28

Skoraj 7100 zavezancev mora državi vrniti pomoč, ki so jo prejeli v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Sredstva, ki so bila namenjena za plače zaposlenih na čakanju. Denar, ki ga zavezanci nimajo. Eno takšnih je podjetje Lečnik z več kot stoletno tradicijo, ki mora vrniti kar 35.000 evrov pomoči, čeprav je bila zaradi vladne prepovedi obratovanja gostilna zaprta več kot pol leta, deset zaposlenih pa je lastnik poslal na čakanje. Ker gre za mešano podjetje, ki ima poleg gostilne še mesnice, skupaj pa zaposluje 32 oseb, njihov skupni upad ni presegel 20 odstotkov, kar je meja za pomoč. "To se mi ne zdi pošteno. Slabše smo poslovali, zdaj pa smo kaznovani," pravi Andraž Lečnik. Rešitev bi bila individualna obravnava, a posluha zanjo med pristojnimi ni.

Novo milijonsko plačilo dolga najrevnejšim članicam

06. 04. 2021 09.41

Potrjena je tretja tranša plačila najrevnejšim članicam, katere namen je zmanjšanje bremena dolga iz posebnega sklada za zajezitev katastrofe in za olajšanje. Mednarodni denarni sklad bo 28 državam tako izplačal dobrih 200 milijonov evrov. Ta je doslej odobril že dve podobni tranši, če bo denarja dovolj, pa bodo odobrili tudi četrto.

Čakanje na delo podaljšali, najvišja povračila prejela Hit in Revoz

27. 08. 2020 06.56

"Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je podaljšan do 30. 9. 2020," je sporočil minister za delo Janez Cigler Kralj in dodal, da stanje na trgu dela nakazuje, da je ukrep še vedno potreben. Na obrtni zbornici sicer vlado pozivajo, naj ga podaljša vse do konca leta. Pridobili smo tudi seznam 50 delodajalcev, ki so dobili največ povračil iz naslova čakanja na delo.

Zadnji čas za izjavo za dodelitev temeljnega dohodka

01. 06. 2020 07.23

Samozaposleni, kmetje, družbeniki in verski uslužbenci imajo še danes čas, da vložijo izjavo za oprostitev dela marčnih ter celotnih aprilskih in majskih prispevkov in dodelitev mesečnega temeljnega dohodka. Zadnja tranša nakazila temeljnega dohodka bo 10. junija. Ustrezno prijavo je potrebno vložiti preko eDavkov.

Ne pozabite vložiti izjave za oprostitev prispevkov in dodelitev temeljnega dohodka

27. 05. 2020 10.21

Samozaposleni, kmetje, družbeniki in verski uslužbenci imajo do ponedeljka, 1. junija, čas, da vložijo izjavo za oprostitev dela marčnih ter aprilskih in majskih prispevkov in dodelitev mesečnega temeljnega dohodka. Naslednja in hkrati zadnja tranša nakazila temeljnega dohodka bo 10. junija, je spomnila Finančna uprava RS.

2,23 milijona evrov nakazil za temeljni dohodek

22. 05. 2020 12.17

Finančna uprava RS (Furs) je danes izvedla nakazilo mesečnega temeljnega dohodka 4753 upravičencem v skupnem znesku 2,23 milijona evrov. Prejeli so ga tisti, ki so bili z novelo protikoronskega zakona na novo dodani med upravičence, so danes sporočili iz Fursa.

V Grčiji bodo odpustili še 15.000 javnih uslužbencev

29. 04. 2013 07.45

V Grčiji je bil sprejet zakon o krčenju javnega sektorja. Do konca leta 2014 naj bi brez dela ostalo 15.000 javnih uslužbencev, sprejetje zakona pa je bil pogoj za novo tranšo pomoči Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada. Sprejemanje zakona so pospremili tudi protesti.

Grški poslanci preprečili bankrot države, a za mišjo dlako

08. 11. 2012 08.02

Grški parlament je s tesno večino potrdil ključni paket varčevalnih ukrepov, ki je pogoj za nadaljnjo mednarodno pomoč državi. Enotni o podpori si niso bili niti v koalicijskih strankah, zaradi "napačnega" glasovanja pa je iz svojih strank moralo oditi sedem poslancev.

Grški premier žuga poslancem: Če ne sprejmete varčevalnih ukrepov, bomo zdrsnili v kaos

30. 10. 2012 19.08

Grčija je dosegla dogovor z mednarodnimi posojilodajalci o novem paketu varčevalnih ukrepov za novo tranšo posojila. Dogovor mora potrditi še parlament. Premier opozarja, da je to ključnega pomena, če želi Grčija ostati v evroobmočju in iziti iz krize.

Povečanje vplačila za stabilnost evra

02. 03. 2012 14.25

Države evrskega območja bodo letos vplačale dve tranši začetnega kapitala stalnega mehanizma za stabilnost evra namesto ene. Slovenski delež v kapitalu sicer znaša 342 milijonov evrov, letos pa bo morala Slovenija vplačati 137 milijonov evrov.

Srbi ostali brez obljubljenega denarja

09. 02. 2012 15.37

IMF Srbiji ni izplačal prve tranše skoraj 830 milijonov evrov vrednega posojila, saj Beograd ni izpolnil zavez glede zmanjšanja javne porabe. Sporne naj bi bile garancije, za katere Srbija pravi, da te še ne pomenijo dejanske porabe.

Zelena luč za 8 milijard evrov vreden obrok posojila Grčiji

11. 10. 2011 14.44

Grške oblasti so naredile "pomemben napredek'' v zvezi s fiskalno konsolidacijo, v izjavi po opravljeni reviziji grških javnih financ navajajo strokovnjaki t. i. trojke. Zatika pa se pri privatizaciji in strukturnih reformah.

'Močno boli, saj so naši žepi prazni'

26. 09. 2011 13.20

Tako opozarja 50-letni poštar iz Aten. Ljudje na grških ulicah poudarjajo, da državi denarja več ne bodo dali. Med stavkajočimi so tudi policisti, grška prestolnica pa je v znaku prometnega kaosa. Obama pravi, da dolžniška kriza v Evropi straši svet.

Portugalski še 11,5 milijarde evrov

12. 08. 2011 12.32

Predstavniki EU, ECB in IMF so se v Lizboni mudili dva tedna in ugotovili, da se Portugalska drži zavez, ki jih je dala maja. Zato bodo dobili še drugi obrok posojila.

IMF Grčiji zagotovil še 3,2 milijarde evrov

09. 07. 2011 08.33

IMF je Grčiji odobril novo, že peto tranšo posojila v višini 3,2 milijarde evrov. Skupaj z denarjem evropskih držav pa peta tranša posojila znaša okoli 12 milijard evrov.

Telekom Slovenije dobil posojilo

28. 06. 2007 12.57

Evropska investicijska banka je Telekomu Slovenije odobrila posojilo v višini 40 milijonov evrov.

Kdaj druga tranša posojila Rusiji?

04. 12. 1999 12.44

Rusija upa, da bo z Mednarodnim finančnim skladom (IMF) kmalu sklenila dogovor o izplačilu druge tranše mednarodnega posojila, je po pogovorih z direktorjem IMF Michelom Camdessusom v Washingtonu v petek izjavil ruski odposlanec pri skupini sedmih industrijsko najrazvitejših držav, Aleksander Livšits. Livšits je dejal, da IMF pred izplačilom 640 milijonov dolarjev posojila v skupni vrednosti 4,4 milijarde dolarjev pogojuje z izvedbo nekaterih gospodarskih reform. Sicer je Camdessus pred dnevi napovedal, da utegne ruske operacija v Čečeniji ogroziti izplačilo omenjenega posojila Moskvi.

IMF sprostil posojilo za Ukrajino

01. 11. 1998 09.09

Mednarodni denarni sklad (IMF) je sprostil posojilo za Ukrajino v višini 78 milijonov dolarjev. Kot navajajo predstavniki te mednarodne ustanove, je omenjena tranša del 2,2 milijard dolarjev vrednega posojila, namenjenega splošnemu razvoju v Ukrajini. IMF je v začetku meseca izplačilo omenjene tranše odložil, kot glavni razlog takemu ravnanju pa je navedel čakanje na rezultate reprogramiranja ukrajinskih dolgov, ki jih omenjena država ima do najpomembnejših upnikov.

Čubajs: Glavni problemi z IMF razrešeni; duma o vladnem programu 1. julija

24. 06. 1998 13.30

Glavne ovire za sprostitev prve tranše posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Rusiji v vrednosti 670 milijonov dolarjev "so odstranjene", so po današnjih pogovorih med pomočnikom generalnega direktorja sklada Stanleyja Fischeraj in ruskimi predstavniki pod vodstvom Anatolija Čubajsa v Moskvi izjavili predstavniki Rusije in IMF.

Svetovna banka še naprej dejavna na Hrvaškem

02. 05. 1998 10.22

Svetovna banka bo še naprej podpirala razvoj hrvaškega gospodarstva, bankin portfelj na Hrvaškem pa se redno izvaja prek dosedaj sprejetih dvanajst projektov, je dejal predstavnik urada Svetovne banke v Zagrebu Zoran Anušič in dodal, da bo realizacija druge tranše sredstev Svetovne banke v višini 160 milijonov mark odvisna od politike hrvaške vlade. Tranša je namenjena prilagoditvi finančnega in javnega sektorja, najprej pa prestrukturiranju hrvaške pošte in telekomunikacij. V pripravi je še petnajst dolgoročnih razvojnih projektov, ki jih je Svetovna banka pripravljena financirati.