Pomoč gospodarstvu: vlada v omejitev cen elektrike

Potem ko je vlada v preteklih mesecih že sprejela ustrezne ukrepe za obvladovanje cen energentov za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in nekatere zaščitene odjemalce, so zdaj pomoč dočakali tudi veliki odjemalci. Tem bodo na pomoč priskočili z določitvijo referenčne nabavne cene elektrike. Uredbo, ki to omogoča, so sprejeli nocoj, v veljavo pa stopa že z jutrišnjim dnem. Veljala bo do vključno 31. decembra letos. 

"Konec decembra 2022 se izteče veljavnost večine pogodb o dobavi za odjemalce, ki jih zajema ta uredba. Ker so bile cene doslej zelo visoke, je velik del pogodb za leto 2023 potrebno še skleniti. Zato se uredba začne uporabljati že naslednji dan po objavi, saj bodo imeli dobavitelji in odjemalci tako en mesec časa za sklepanje pogodb za dobavo v letu 2023," pojasnjujejo na vladi. 

Ukrep je bil potreben, ker so cene električne energije na borzah že od oktobra 2021 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem izjemno visoke, zaradi motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom pa lahko pričakujemo tudi nadaljnjo rast cen zemeljskega plina, pojasnjujejo na Gregorčičevi. 

 "Vlada je s pričujočo uredbo zdaj oblikovala oziroma ublažila tudi cene električne energije za velike poslovne odjemalce, kamor spadajo tisti gospodarski subjekti, ki ne izpolnjujejo pogojev za upravičenost do najvišje dovoljene drobnoprodajne cene, ki jo določa v preteklih mesecih sprejeta Uredba o določitvi cene električne energije," še dodajajo. Ob tem so okrcali Bruselj, od katerega so tudi gospodarstveniki pričakovali več. "Vlada je uredbo sprejela zaradi vztrajno negotove situacije na trgu in dejstva, da na ravni Evropske unije niso bili sprejeti ukrepi, ki bi zadostno znižali cene," so zapisali.  

Kot je minister za infrastrukturo Bojan Kumer napovedal na vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, bodo referenčne cene vezane na nemško borzo elektrike, ki je dovolj likvidna in je tako cena na njej nižja. Trenutno je cena za leto 2023 na njej okoli 350 evrov za megavatno uro, ko gre za nizko tarifo, in okoli 450 evrov, ko gre za visoko. Minister je še dodal, da se bo referenčna cena nanašala na visoko in nizko tarifo, odvisna pa bo od profila porabe podjetja. Obenem naj bi imela podjetja, ki več energije porabijo po visoki tarifi, tudi večjo povratno moč.

Na to referenčno ceno bo nato vlada ta teden sprejela še shemo za subvencioniranje cen elektrike in plina do 70 odstotkov lanske porabe.

Končna subvencionirana cena bo tako odvisna od ukrepov za varčevanje, novih energetskih naložb, profila porabe energije ter tudi od tega, koliko energije za prihodnje leto so si podjetja že uspela zakupiti. Časi helikopterskega denarja pa so mimo, je bil jasen minister.

Napovedal je še, da bo omrežnina ostala enaka, tudi če cena zaniha navzdol, prav tako naj bi na minimumu ostale trošarine.

Dobavitelji, ki ob sprejemu te uredbe dobavljajo električno energijo odjemalcem, za katere se uporablja ta uredba, v času njene veljavnosti ne smejo prenehati z izvajanjem dejavnosti dobave omenjenim kategorijam odjemalcev in morajo tem odjemalcem obvezno izdajati ponudbe, skladne s pogoji, ki jih določa uredba.

Opozorila o zelo visokih cenah elektrike

Iz gospodarskih krogov je sicer v zadnjih dneh, še posebej danes, prišlo več opozoril, da domače elektrogospodarstvo podjetjem elektriko še vedno ponuja po zelo visokih cenah.

Tudi Kumer je priznal, da interesi elektrogospodarstva in ostalega gospodarstva niso bili vedno v sozvočju, je pa prepričan, da je Slovenija z vsemi temi rešitvami ambiciozna in da bo po sprejemu vseh dodatnih ukrepov za naslovitev energetske draginje gospodarstvo zadovoljno.

Visoke cene elektrike in plina ob prelomu leta in v času, ko morajo podjetja zakupiti energijo za naprej, predstavljajo veliko negotovost za gospodarstvo.

Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je tako povedala, da se ji je ob Kumrovi novici odvalil kamen od srca. Po njenih besedah je za interventno zakonodajo že skrajni čas, veliko energije pa so vanjo vložili tudi v GZS.

So pa po njenih besedah delovali tudi na drugih področjih, npr. na področju zelenega in energetskega prehoda. Sredi novembra so tako pripravili posvet o energetskem prehodu in pripravili priporočila, kako priti do uvozne neodvisnosti in ogljične nevtralnosti do leta 2035.

Recepti so uporabiti vse nizkoogljične vire, tudi jedrsko energijo, za nadomestitev energije iz premoga in naslovitev rasti porabe, upoštevati ekonomiko in financiranje tega prehoda, pospešiti umeščanje novih energetskih virov v prostor ter okrepiti raziskovalne dejavnosti na tem področju.