Bruselj izboljšal gospodarsko napoved za Slovenijo, okreva tudi evropsko gospodarstvo

Gospodarska napoved Evropske komisije Sloveniji za letos napoveduje 3,3-odstotno rast BDP, počasi pa okreva tudi gospodarstvo Evrope.

Z več kot triodstotno rastjo v tem in prihodnjem letu je Slovenija po bruseljski napovedi občutno nad povprečjem v območju evra in EU. Komisijina napoved je sicer nekoliko manj optimistična kot napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je konec marca Sloveniji za letos napovedal 3,6-odstotno rast, za prihodnje leto pa 3,2-odstotno.

Gospodarsko rast v Sloveniji poganjata zasebna potrošnja in naložbe. Razmere na trgu dela se izboljšujejo, kar še krepi domače povpraševanje. V pozitivnem makroekonomskem kontekstu se pričakuje tudi nadaljnje zmanjševanje primanjkljaja in dolga, komisija povzema položaj Slovenije. Tveganja za rast so v glavnem zunanja, povezana z razvojem cen energije in surovin, navaja komisija v napovedi za Slovenijo.

Boljša kot pozimi je tudi bruseljska napoved glede slovenskega javnofinančnega primanjkljaja. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 1,4-odstotnega, za prihodnje leto pa 1,2-odstotnega, medtem ko ji je februarja napovedala 1,7-odstotnega oziroma 1,4-odstotnega. Primanjkljaj tako ostaja znatno pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. Bruselj je lani spomladi tudi ustavil postopek proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja.

Povečal se je strukturni primanjkljaj 

Še vedno pa komisija Slovenijo opozarja na poslabšanje strukturnega fiskalnega položaja, čeprav je napoved nekoliko boljša kot pozimi. Strukturni primanjkljaj naj bi se v obdobju 2016-2018 zvišal z 1,7 odstotka na 2,3 odstotka, medtem ko naj bi se po zimski napovedi v enakem obdobju povečal z 1,9 odstotka na 2,6 odstotka.

Javni dolg se bo še naprej zmanjševal, v prihodnjem letu naj bi znašal 75,5 odstotka BDP, kar je precej pod povprečjem v območju evra, ki bo po bruseljski napovedi v naslednjem letu znašalo 89 odstotkov.

Glavna tveganja za slovenske javne finance po navedbah komisije izvirajo iz pritiskov zaradi izdatkov za javne plače in pokojnine, negotovosti glede fiskalnih posledic dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in morebitnih enkratnih izdatkov zaradi sodnih zadev, na primer vprašanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

Brezposelnost se bo prav tako še naprej zniževala. Letos naj bi Slovenija beležila 7,2-odstotno brezposelnost, v prihodnjem letu pa 6,3-odstotno, kar je bolje od povprečja v območju evra, ki znaša 9,4 oziroma 8,9 odstotka. Inflacija v Sloveniji bo podobna oziroma nekoliko višja kot v povprečju v območju evra: letos 1,5-odstotna, v naslednjem letu pa 1,8-odstotna, medtem ko sta ti številki za povprečje v območju evra 1,6 oziroma 1,3 odstotka.

Umar po današnji objavi pomladanske napovedi Evropske komisije ugotavlja, da ta za Slovenijo podobno kot urad pričakuje okrepitev gospodarske rasti v letošnjem letu, pri čemer se bodo ugodna gospodarska gibanja nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Tudi na trgu dela tako Umar kot komisija pričakujeta nadaljnje izboljšanje.

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 3,3-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,1-odstotno. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) medtem državi za letos napoveduje 3,6-odstotno rast, prihodnje leto pa 3,2-odstotno.

Umar s podobnimi ugotovitvami kot Bruselj

Kot so sporočili iz Umarja, komisija podobno kot urad napoveduje, da bo izvoz ostal pomemben dejavnik krepitve gospodarske aktivnosti ob rasti tujega povpraševanja. Ob krepitvi razpoložljivega dohodka in visokem optimizmu potrošnikov bo nadalje naraščal tudi prispevek potrošnje gospodinjstev. Višja gospodarska rast v primerjavi z lanskim letom pa bo predvsem posledica večje dinamike državnih investicij.

Evropska komisija za območje evra predvideva, da se bo gospodarska rast letos in prihodnje leto gibala blizu ravni, dosežene lani, torej med 1,7 in 1,8 odstotka. Ključni dejavnik gospodarske rasti bo ob ugodnih razmerah na trgu dela nadalje zasebna potrošnja.

Komisija ugotavlja, da se glede uresničitve napovedi ohranjajo precejšnja tveganja, ki jih prinaša politična negotovost v svetovnem prostoru, zlasti v povezavi z nadaljnjimi usmeritvami nove ameriške administracije. Podobno, da zelo veliko tveganje za uresničevanje napovedi predstavlja zelo visoka raven politične negotovosti, so konec marca ocenili tudi v Umarju.

Okrevanje evropskega gospodarstva 

Evropsko gospodarsko je v petem letu okrevanja, ki zdaj dosega vse članice EU. To se bo s stabilnim korakom nadaljevalo tudi letos in prihodnje leto. Velika negotovost, ki je zaznamovala preteklo leto, naj bi se začela zmanjševati, izpostavlja Evropska komisija v spomladanski gospodarski napovedi, objavljeni danes v Bruslju.

Območju evra komisija napoveduje 1,7-odstotno rast v tem letu in 1,8-odstotno v prihodnjem letu, kar je za 0,1 odstotne točke več oziroma enako, kot je napovedala pozimi. Celotni EU pa napoveduje letos in prihodnje leto 1,9-odstotno krepitev BDP, kar je za 0,1 odstotne točke več od zimske napovedi.

"Dobra novica je, da naj bi se velika negotovost, ki je zaznamovala preteklih dvanajst mesecev, začela zmanjševati," je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.

Okrevanje se opira na ugodno denarno politiko, trdno zaupanje podjetij in potrošnikov ter izboljšanje razmer v svetovni trgovini. V Bruslju ob tem opozarjajo na neenakomerno rast ter okrevanje na področju trga dela in naložb med članicami, pri čemer so po navedbah komisije v boljšem položaju države, ki so izvedle ambiciozne strukturne reforme. Soočanje z vzroki teh razlik je ključen izziv, ki ga je treba nasloviti v prihodnjih mesecih in letih, poudarja Moscovici.

S presežnim javnofinančnim primanjkljajem Španija in Romunija

Javne finance v območju evra se sicer še naprej postopno izboljšujejo. Presežni javnofinančni primanjkljaj bosta po bruseljski napovedi letos beležili le še Španija in Romunija. Povprečje je precej pod zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov pri 1,4 odstotka.

Drugače je z javnim dolgom, ki je v povprečju v območju evra precej nad dovoljenimi 60 odstotki BDP - letos naj bi znašal 90,3 odstotka. Največji, gromozanski dolg naj bi beležila Grčija - 178,8 odstotka. V naslednjem letu naj bi se nekoliko zmanjšal.

Komisar je sicer izpostavil dobre podatke za Grčijo in znova pozval k čimprejšnjemu dogovoru o ukrepih v zameno za naslednji finančni obrok. Ambiciozni, čim širši dogovor je treba doseči na naslednjem zasedanju evroskupine, ki bo 22. maja, je pozval Moscovici.

Za soočenje s težavami neravnotežja med članicami komisija poziva k odločnim reformam, vključno z odprtjem trgov proizvodov in storitev ter posodobitvijo trgov dela in sistemov socialne varnosti. "V dobi demografskih in tehnoloških sprememb se morajo razvijati tudi naša gospodarstva, ponujati več priložnosti in boljši življenjski standard našemu prebivalstvu," poudarja.