Gospodarstvo

BDP v tretjem četrtletju za 4,8 odstotka višji

Ljubljana, 30. 11. 2018 11.08 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem letošnjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada v medletni primerjavi realno zvišal za 4,8 odstotka, v devetih mesecih za 4,5 odstotka. Prilagojeni BDP se je medtem v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 1,3 odstotka, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za pet odstotkov.

Realna rast BDP je bila tako v tretjem četrtletju najvišja letos. V drugem četrtletju je dosegla štiri odstotke, v prvem 4,7 odstotka, je razvidno iz danes objavljenih podatkov statističnega urada. Statistiki so obe oceni za predhodni četrtletji popravili rahlo navzgor.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim dosegel 0,9 odstotka, v prvem pa 0,6 odstotka, medtem ko je prilagojeni BDP v letni primerjavi v drugem četrtletju znašal 4,6 odstotka, v prvem četrtletju pa je bil s 5,1 odstotka višji kot v tretjem četrtletju.

Realna rast BDP je bila v tretjem četrtletju najvišja letos.
Realna rast BDP je bila v tretjem četrtletju najvišja letos. FOTO: iStock

K rasti sta znova prispevala tako domače trošenje kot zunanje povpraševanje. Rast domače potrošnje je bila v tretjem letošnjem četrtletju enaka kot v prejšnjem četrtletju, medtem ko sta bili rasti izvoza in uvoza počasnejši. Vseeno je zunanjetrgovinski presežek h gospodarski rasti prispeval 1,7 odstotne točke.

Vrednosti izvoza in uvoza sta namreč v tretjem četrtletju naraščali nekoliko počasneje kot v zadnjih dveh letih. Izvoz se je okrepil za 5,7 odstotka, uvoz za 4,3 odstotka.

Domače trošenje se je v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim povečalo za 3,5 odstotka. Končna potrošnja se je povečala za 0,7 odstotka, bruto investicije pa za 13,4 odstotka. "Na visoko rast bruto investicij so pozitivno vplivale tako bruto investicije v osnovna sredstva kot tudi spremembe zalog. Te so tokrat k rasti BDP prispevale 0,5-odstotne točke," so navedli statistiki.

Končna potrošnja gospodinjstev je ostala enaka, bruto investicije v osnovna sredstva pa so se povečale za 12 odstotkov. K njihovi rasti so pozitivno prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se povečale za 19,6 odstotka, in investicije v stroje in opremo, ki so se povečale za 6,7 odstotka.

Med investicijami v zgradbe in objekte so se tudi v tem četrtletju izraziteje povečale investicije v nestanovanjske zgradbe, ki naraščajo že od začetka preteklega leta. Med investicijami v stroje in opremo so se izraziteje povečale investicije v transportno opremo, in sicer za 10,2 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa so se povečale za 5,4 odstotka.

Skupna zaposlenost je v tretjem četrtletju znašala 1.022.053 oseb in se je v primerjavi s tretjim četrtletjem lani povečala za 2,8 odstotka. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini in strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Inflacija je bila novembra na letni ravni 2,0-odstotna, na mesečni ravni 0,1-odstotna.

Umar: Gospodarska rast ostaja visoka in široko osnovana

Rast gospodarske dejavnosti je še naprej široko osnovana. Že nekaj četrtletij se opazno krepijo investicije, zlasti v gradbeništvu. Nadaljuje se tudi rast poslovnih investicij za povečanje kapacitet v proizvodnji in storitvah," je podatke komentirala nova vršilka dolžnosti direktorice Umarja Maja Bednaš. Med dejavniki za rast investicij je navedla visoko izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, boljše finančno stanje podjetij in ugodne pogoje financiranja.

Na Umarju izpostavljajo, da kljub umiritvi rasti v izvoznem delu gospodarstva, ki sledi gibanjem pri najpomembnejših trgovinskih partnericah,, izvoz ostaja pomembno gonilo rasti. Zunanja trgovina je namreč k rasti prispevala 1,7 odstotne točke. Poleg umirjanja rasti v ključnih trgovinskih partnericah Slovenije se je sicer v tretjem četrtletju po pojasnilih urada izpel tudi enkratni učinek uvedbe proizvodnje modela Clio v novomeškem Revozu.

V Umarju so medtem nekoliko presenečeni, ker trošenje gospodinjstev ostaja na lanski ravni. Izboljševanje razmer na trgu dela se namreč nadaljuje. Število delovno aktivnih se tako povečuje rastejo tudi plače. Ob pomanjkanju ustreznih kadrov k rasti delovno aktivnih vse več prispeva zaposlovanje tujih državljanov.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (13)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

avehar
06. 12. 2018 11.11
Glede na rast, bi morali kaj varčevati za slabše čase! Ne bo zmeraj rast tako visoka, to je treba vedeti. Če se zniža davke in poenostavi postopke ter jih pohitri, je že nekaj narejeno.
butalistan
03. 12. 2018 13.13
-1
živimo od razlike v ceni in ne prometa!!!!!! butalci in statistika
felix58
30. 11. 2018 16.05
-1
To pa je samo zato, ker niso sektaši na vladi...če bi oni vladali bi že tauhali pod vodo
Bojan-F
01. 12. 2018 10.31
-9
... prva njihova napoved ... Slovenija bo bankrotirala decembra 2012 ...
Bojan-F
01. 12. 2018 10.33
-9
... druga njihova napoved ... "Če bo koalicija v naslednjih dveh letih dokazala, da ima prav, da smo se odbili, da rastemo, da bo Slovenija čez dve leti dosegala pozitivno gospodarsko rast ... potem ... se jaz upokojim kot politik in bom užival v tem blagostanju" ...
Neutrino
30. 11. 2018 12.48
+5
Peoblem Bdp-ja je da ne uposteva uvoza ampak samo izvoz. Če izvozimo v tujino npr v Nemčijo za 1 miliardo evrov blaga, je to blago v bdp belezeno brez DDV in izvoznih stroskov. Seveda pa ker tudi uvozimo iz Nemcije za 1.5 miliarde in na to placamo se 22 osdt.DDV, le tega v bdp ju nocejo prikazati. Zato se ves uvoz in DDV na uvoz, stroski logistike izvoza soretno prelijejo v drug, veliko bolj bolec davek - inflacijo, ki ni enkratna ampak stalna. Se to, steoski izvoza se vedno vidijo selw v naslednjih letih v inflaciji in ne takoj. Zato je napoved inflacije za naslednje leto vedno pretirano optimisticna.
ROMELS
30. 11. 2018 12.39
+17
Koliko pa je BDP samo za javni sektor?
brabusednet
30. 11. 2018 12.38
+9
Je to zasluga javnega sektorja,da jim prvim višajo plače.Delavci in upokojenci so pa drugorazredni folk.Socijalno pomoč dvignili za 100 evrov pokojnine pa 20 evrov.Mnogi na socijalki nikoli nič vplačali v državni ali pokojninski blagajni.Levičarji pač najprej lenuhi potem pa dolgo nič.
Brabus
30. 11. 2018 18.02
+2
Ja, maš prav, enkrat se bo tudi to končalo.
flatearth
30. 11. 2018 12.20
+4
In kaj potem,
fairplayy
30. 11. 2018 12.19
+7
Potrošnja je ravno rak rana našega planeta. Gospodarstvo bi moralo temeljiti na zelenih in trajnostnih tehnologijah manjka politične volje in poguma pa bi prehiteli tudi Švico.
SenecaLucius
30. 11. 2018 12.18
+2
Hehe, komu se moramo za to zahvaliti? Cerarju ali Šarcu?
ROMELS
30. 11. 2018 12.40
+18