Ni več pogojev za varčevalne ukrepe še iz časov krize

S tem ko je rast BDP lani presegla mejo 2,5 odstotka, so se izpolnili pogoji za prenehanje veljavnosti varčevalnih ukrepov na področju družinske in socialne politike, sprejetih v času krize. Vlada je zato ministrstvu za delo naložila pripravo ocene finančnih učinkov sproščenih ukrepov.

Vlada je danes na podlagi ugotovitev statističnega urada sprejela sklep o ugotovitvi 4,9-odstotne gospodarske rasti v letu 2017 in rasti stopnje delovne aktivnosti za 3,3 odstotne točke v letu 2017. S tem je gospodarska rast presegla 2,5 odstotka BDP, rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let pa 1,3 odstotne točke.

Za določbe v zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter v zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev so v veljavi varčevalni ukrepi, ki se sprostijo oziroma veljajo do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka BDP in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, so pojasnili v uradu za komuniciranje.

Sedaj izplačilo nadomestila za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvakratnika vrednosti povprečne mesečne plače z uskladitvami, medtem ko je pred varčevalnimi ukrepi veljal 2,5-kratnik. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 90 odstotkov osnove, razen kadar osnova ne presega minimalne plače; pred varčevalnimi ukrepi je znašalo 100 odstotkov.

Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev ob določenih pogojih in če povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64 odstotkov neto povprečne plače, medtem ko pred varčevalnimi ukrepi ni bilo cenzusa, so med drugim spomnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Kot je danes na novinarski konferenci povedal minister za javno upravo Rudi Medved, se bo vlada o tem še usklajevala. "Glede na to, da so nekatere zaveze zapisane v koalicijski pogodbi, se bo v najbližji prihodnosti, to je v nekaj dneh, na to in še na druge teme sestala tudi koalicija," je napovedal.

Učinke večjih transferjev na področju sociale bo poleg sprostitve varčevalnih ukrepov na področju plač v javnem sektorju in bilance črpanja evropskih sredstev moral v spremembe proračuna za prihodnje leto vgraditi finančni minister Andrej Bertoncelj. Ta je učinke večjih socialnih transferjev in sprostitve plač javnih uslužbencev ocenil na po okoli 100 milijonov evrov.