Se bodo na velika svetovna gospodarstva že kmalu zgrnili temni oblaki?

Mednarodni denarni sklad (IMF) ugotavlja, da je svetovna gospodarska rast še vedno visoka in da bo letos in prihodnje leto višja, kot je bila v povprečju v obdobju med letoma 2012 in 2016. Razlog za to je, da je veliko gospodarstev ali doseglo polno zaposlenost ali pa je blizu nje. Skrbi glede deflacijske nevarnosti so se zmanjšale in IMF meni, da imajo politiki ravno zdaj izjemno priložnost, da povečajo odpornost gospodarstev svojih držav in izvedejo potrebne reforme za utrditev rasti.

IMF je že pred spomladanskimi zasedanji za letos in 2019 napovedal 3,9-odstotno gospodarsko rast in to ponovil tudi v vmesni napovedi julija, vendar je razvoj dogodkov ekonomiste napeljal do ugotovitve, da so bili preveliki optimisti. Rast je namreč po navedbah IMF manj uravnotežena od predhodnih pričakovanj, nekatera negativna tveganja so se uresničila, povečala se je verjetnost dodatnih negativnih šokov.

ZDA povzročajo velike skrbi, IMF jim napoveduje padec rasti

"Politike, ki v številnih ključnih gospodarstvih podpirajo rast, so nevzdržne na daljši rok," opozarja IMF in izpostavlja davčne olajšave v ZDA, ki so še bolj okrepile ciklično konjunkturo, vendar se bo njihov učinek izpraznil in rast bo padla. IMF tako ZDA za letos napoveduje 2,9-odstotno rast BDP, v prihodnjem letu pa 2,5-odstotno. Napoved za letos za največje nacionalno gospodarstvo na svetu je enaka kot julija, za leto 2019 pa malenkost nižja.

Prav tako na ZDA in nekatere druge države leti tudi ugotovitev, da v primeru obrata navzdol v konjunkturnem ciklu oz. morebitne nove recesije prihodnost ne bo rožnata, ker trenutno za razliko od obdobja pred desetimi leti ni več na voljo toliko orodij javnofinančne in denarne politike. IMF zato vztrajno poziva k izvedbi strukturnih reform in okrepitvi regulative v finančnem sektorju, Washington pa v času administracije predsednika Donalda Trumpa dejansko ubira obratno pot.

ZDA povzročajo velike skrbi tudi zaradi carinskih politik Trumpove administracije. "Mehanizmi multilateralnega globalnega sodelovanja so pod velikim pritiskom in jih je treba utrditi," so prepričani v IMF, ki med drugim poudarjajo, da sta v veliki nevarnosti dva pomembna regionalna trgovinska sporazuma.

To je sporazum o prosti trgovini na območju Severne Amerike (Nafta), o spremembah katerega je bil dosežen dogovor med ZDA, Kanado in Mehiko, vendar ratifikacija sporazuma, ki nosi ime USMCA, ostaja v zraku. Drugo pa je brexit oziroma vse, kar izhod Velike Britanije iz EU in enotnega evropskega trga prinaša s seboj.

Kot posebno grožnjo svetu pa IMF izpostavlja ameriški trgovinski spor s Kitajsko, ki bi lahko prerasel v pravo trgovinsko vojno, in Trumpove grožnje svetu s carinami, če ne privoli v ameriške zahteve. Pri tem izstopajo grožnje s carinami na uvoz avtomobilov, ki bodo porušile dobavne verige.

Največji padec za Nemčijo, Veliki Britaniji se obeta krepitev BDP

IMF za razvita gospodarstva letos napoveduje 2,4-odstotno rast, v 2019 pa 2,1-odstotno, kar je za 0,1-odstotne točke manj od julijske napovedi. Za evrsko območje IMF napoveduje 2,0- oziroma 1,9-odstotno rast. Napoved za letos je glede na julij za evrske države za 0,2 odstotne točke nižja, za leto 2019 pa je nespremenjena.

Največji padec napovedane rasti je med razvitimi državami v poročilu IMF doživela Nemčija, ki ji IMF napoveduje 1,9-odstotno rast letos in v prihodnjem letu, to pa je za 0,3 oziroma 0,2 odstotne točke manj kot julija. 

Veliki Britaniji se letos obeta 1,4-odstotna krepitev BDP, prihodnje leto pa 1,5-odstotna, Japonski 1,1- in 0,9-odstotna, Franciji po 1,6-odstotna, Italiji 1,2- in 1,0-odstotna, Španiji pa 2,7- in 2,2-odstotna.

Kaj pa Kitajska, Mehika in Rusija?

Za tako imenovane razvijajoče se trge, ki skupaj z državami v razvoju predstavljajo 40 odstotkov svetovnega BDP, pa IMF za letos in prihodnje leto napoveduje 4,7-odstotno rast, kar je za 0,2 oziroma 0,4 odstotka manj od julijske napovedi.

Kitajski IMF letos napoveduje 6,6-odstotno rast, v 2019 pa 6,2-odstotno krepitev BDP, Indiji 7,3- oziroma 7,4-odstotno, Braziliji 1,4- oziroma 2,4-odstotno, Mehiki 2,2- oziroma 2,5-odstotno ter Rusiji 1,7- oziroma 1,8-odstotno.

Trumpove carine so kratkoročne grožnje gospodarski rasti

Trumpove carine in rušenje globalne gospodarske strukture so kratkoročna grožnja rasti, med dolgoročne pa IMF na prvo mesto postavlja počasno rast plač, manjšo socialno mobilnost in nezadostne odgovore držav na strukturne ekonomske spremembe.

Kot posebno grožnjo izpostavlja tudi nevarnost podnebnih sprememb, ki narašča. Vse države bi morale prav tako bolje pripraviti svojo delovno silo na tehnološke spremembe in poskrbeti, da bo rast bolj vključujoča, torej da jo bodo deležni različni dohodkovni in izobrazbeni sloji.

IMF izdaja globalno gospodarsko napoved pred spomladanskimi in jesenskimi srečanjem finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank članic IMF in Svetovne banke, poleti in pozimi pa izda vmesno napoved s svežimi podatki za največja gospodarstva. Letošnje zasedanje obeh mednarodnih finančnih ustanov sicer ne poteka v Washingtonu, kjer imata ustanovi sedež, ampak na indonezijskem otoku Bali.