Aprilska pozeba prizadela 41.000 hektarjev kmetijskih površin

V aprilski pozebi je bilo v Sloveniji prizadetih nekaj manj kot 41.000 hektarjev kmetijskih površin. Od tega najbolj, to je od 20- do 100-odstotno, intenzivni in travniški sadovnjaki, vinska trta, zgodnji krompir, vrtnine, poljščine, jagode in hmelj, kažejo ocene KGZS. Ta za ublažitev posledic predlaga več ukrepov.

Po razmeroma toplem začetku pomladi so nizke temperature zraka 21. in 22. aprila kmetijske kulture po Sloveniji prizadele različno, stopnja prizadetosti pa je bila odvisna od mikroklimatskih pogojev, ugotavljajo strokovnjaki kmetijske svetovalne službe, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).

Ti so v minulih dneh pregledali prizadete posevke in nasade na območju Slovenije in pripravili pregled poškodovanosti rastlin z oceno površine teh kultur. Na KGZS ocenjujejo, da so najbolj prizadeti trajni nasadi, kjer beležijo izpad pridelka in posledično prihodka že drugo leto zapored, zaradi narave pridelave pa, kljub temu da je vegetacijska sezona na začetku, v trajnih nasadih ni mogoče izvesti nadomestne pridelave, poudarjajo na KGZS, kjer so ocene škode in predloge ukrepov danes predstavili na novinarski konferenci.

KGZS med drugim ministrstvu za obrambo oz. upravi za zaščito in reševanje predlaga, da pripravi predhodno oceno škode tako kot lani, ko je kmetijstvo prav tako prizadela pozeba, škoda po lanski pozebi pa je ocenjena na 44,3 milijona evrov. Predlagajo, da uprava pridobi podatke agencije za okolje o temperaturah po območjih v Sloveniji in jih poveže s podatki iz poročila kmetijske svetovalne službe ter preveri na terenu.

Vladi KGZS predlaga, da sprejme sklep o izdelavi predhodne ocene škode, kmetijskemu ministrstvu in vladi pa, da proučita možnost izredne finančne pomoči za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva. KGZS predlaga sprejem interventnega zakona, pri čemer predlaga, da se v njem dopolni postopek ocenjevanja škode z obveznimi prijavami oškodovancev ter s preverjanjem prijav pred spravilom pridelkov.

KGZS predlaga tudi, da se oškodovancem skladno z zakonodajo zmanjšajo oziroma odpišejo davki in prispevki. Za ublažitev nastale finančne situacije na kmetijah, na katerih bo pridelek že drugo leto bistveno zmanjšan, KGZS predlaga, da se jim omogoči pridobitev ugodnejših kreditov. Predlaga še več drugih ukrepov, med drugim odpis enoletnih najemnin za tiste oškodovance, ki imajo v najemu zemljišča Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ureditev sistema zavarovanj in fleksibilnejši sistem dovoljenj za uporabo vode za namakanje oz. za oroševanje.

Poleg predlogov za vlado je kmetijska svetovalna služba pripravila tudi več predlogov ukrepov za kmetovalce, bo pa še naprej spremljala razvoj poškodovanih kultur in kmetom svetovala ustrezne agrotehnične ukrepe, da bi zagotovili čim boljši ostanek pridelka v letošnjem in naslednjem letu, so sporočili iz KGZS.

V zbornici sicer interventni zakon predlagajo tudi za ublažitev posledic napada podlubnikov v slovenskih gozdovih. Kot pojasnjujejo na KGZS, so pripravili predlog zakona, s katerim želijo spodbuditi sanacijo škode zaradi lubadarja v preteklem letu in z ukrepi preprečiti nadaljnje širjenje podlubnikov. Kot navajajo, so se s predstavniki kmetijskega ministrstva na prvem srečanju v zadnjih dneh aprila pogovorili o strokovni vsebini zakona in večinoma že uskladili stališča. Usklajevanja z različnimi službami bodo nadaljevali v prihodnjih dneh.