Evropski milijoni so v Sloveniji botrovali 10.000 projektom, marsikaterega, denimo Programa spodbujanja zaposlovanja - Zaposli.me, avtoceste Draženci–Gruškovje, Suhokranjskega vodovoda ne bi bilo, če bi ga morale same financirati občine oziroma država. Navkljub temu pa je Slovenija do zdaj, v obdobju evropske kohezijske politike od leta 2014 do 2020, počrpala zgolj 20 odstotkov denarja, za črpanje pa imamo na voljo le še slabi dve leti.
Trditev Slovenske demokratske stranke, ki navaja, da je Slovenija počrpala 18 odstotkov, vseeno drži, saj je Slovenija toliko koristila do datuma, ki ga navajajo, torej do 28. 2. 2019.
Iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) sicer sporočajo, da je bilo dodeljenih že 2,52 milijarde evrov oziroma 82 odstotkov od 3,068 milijarde, za katere so pristojni. Dejstvo pa je, da črpanje evropskega denarja poteka prepočasi. Do zdaj je Sloveniji uspelo pokoristiti le 600 milijonov evrov, kar je 20 odstotkov, denar bo sicer na voljo do leta 2023. Iz letnega poročila evropskega Računskega sodišča za leto 2017 (objavljeno je bilo 4. 10. 2018 v Uradnem listu Evropske unije) je razvidno, da je bila Slovenija med zadnjimi petimi članicami po črpanju, leta 2010 je uspela počrpati 25 odstotkov, leta 2017 slabih 14 odstotkov.
Iz SVRK ob tem dodajo, da je, sistem črpanja kompleksen, v več fazah. "Gre za investicijski cikel, pri katerem dejansko 'črpanje' pride čisto na koncu". Projekt mora do izplačila čez tri dolgotrajne postopke: pripravljalnega, izvedbenega in računovodskega.
V prejšnjem obdobju 2007–2013 je imela Slovenija na voljo 4,1 milijarde evrov kohezijskega denarja in je s tem financirala 6000 projektov. Denimo, 10 urgentnih centrov, 155.000 kvadratnih metrov športno rekreativnih površin, 620 mladih raziskovalcev v gospodarstvu ...
Prejšnjo finančno perspektivo je Slovenija popolnoma izkoristila.
Od leta 2005 do danes je tako iz evropskega proračuna pridobila za 3 milijarde in 355 milijonov evrov več, kot je vanj vplačala.
Bomo tokrat znali pobrati 4 milijarde evrov evropskega denarja?
Slovenija je razdeljena na vzhodno in zahodno regijo, vzhodni, manj razviti, je namenjenega več denarja - 1,305 milijarde evrov, bolj razviti zahodni pa 849 milijonov evrov. 914 milijonov iz Kohezijskega sklada je na voljo za obe regiji. Skupaj torej 3,312 milijarde evrov.
Ob tem je na voljo še denar v Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja v višini 837,8 milijona evrov, na primer za mlade prevzemnike kmetije, in v Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v višini 24,8 milijona evrov. Skupaj torej 4,174 milijarde evrov.
Vroči stol: 15 šefov v 16 letih za kohezijsko politiko ali skoraj vsako leto nov šef
Razloge, da je črpanje prepočasno, dolgotrajno, zapleteno, polno birokracije, z zapletenim informacijskim sistemom, preko katerega Slovenija zahteva povračilo denarja iz Evrope, gre iskati tudi v nenehni menjavi šefov izjemno pomembnega, razvojnega "ministrstva".
Nad področjem izvajanja evropske kohezijske politike je v 16 letih bdelo 15 šefov pod tremi različnimi imeni vladnih služb oziroma ministrstev, povprečno se je šef menjal na leto in nekaj tednov. Konec decembra 2002, v vladi Toneta Ropa, je ministrica v Službi vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj postala Zdenka Kovač. Nato se je preimenovala v Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ministri pa: Ivan Žagar, Zlata Ploštajner, Henrik Gjerkeš, Duša Trobec Bučan, Boštjan Žekš (vodil ga je začasno vodil), Bojan Suvorov. Nato je nad evropskim denarjem bdelo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: Radovan Žerjav, Stanko Stepišnik, Metod Dragonja. Marca 2014 pa so ustanovili Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: Andreja Kert, Violeta Bulc, Alenka Smerkolj, Marko Bandelli, Iztok Purič.
Projekti po Sloveniji
Poiščite vašo regijo in izvedeli boste, kateri projekt je bil izveden (tudi) z evropskim denarjem.
KOMENTARJI (96)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.