Razdeljena avtomobilska industrija – odpuščanja ali nove priložnosti za razvoj?

Avtomobilska industrija je razdeljena – na eni strani odpuščanja, zapiranje podjetij in glasni vzkliki za pomoč države, na drugi: dobra kondicija in nove priložnosti za razvoj. V Slovenskem avtomobilskem grozdu, ki združuje okrog 100 članov, ocenjujejo, da je približno 40 odstotkov prodaje njihovih članov vezane na nemški trg. Tudi nemške znamke vozil najraje kupujemo. Do letošnjega oktobra smo kupili največ vozil nemške znamke Volkswagen, sledita francoski Renault in češka znamka vozil Škoda, del koncerna Volkswagen – kažejo podatki Sektorja za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici. 

Kakšne so posledice za podjetja?

Boxmark v Kidričevem, kjer izdelujejo sedežne prevleke, ima 20 odstotkov manj naročil, pove direktor Marjan Trobiš in predsednik Združenja delodajalcev. Pričakuje, da bo manj naročil tudi prihodnje leto. Zato se bolj usmerjajo v druge panoge, predvsem letalsko. Ostaja pa avtomobilska glavna panoga. "Avtomobilisti so bili v preteklem času pod pritiskom cene." Iz Slovenije so umaknili serijsko proizvodnjo in se na področju sedežnih prevlek osredotočajo na izdelke z dodano vrednostjo. "Veliko podjetje, kot je Thyssenkrupp v Evropi, odpušča več kot 50 odstotkov zaposlenih. To je razlog za zaskrbljenost."

Sedem ljudi bodo upokojili

V Orodjarstvu Gorjak – svojih 88 zaposlenih – ne bodo odpustili, sedem, ki izpolnjujejo pogoje, bodo upokojili. Direktor Marko Gorjak pravi, da podjetja ne bodo tako zlahka odpuščala. "Kadri, v katere smo vložili čas in denar, so naše bogastvo, ki ga moramo obdržati. Krč bo minil, takrat potrebujemo dobre zaposlene, da bomo zadihali s polnimi pljuči." Preživetje družinskega podjetja, ki izdeluje livarska orodja, je skoraj popolnoma odvisno od avtomobilske industrije. Letos jim je odvisnost uspelo zmanjšati na 70 odstotkov. "Potrebe avtomobilske industrije so bistveno večje v primerjavi z drugimi."

Letos so pričakovali petodstotno rast, imajo pa dobrih sedem odstotkov nižjo kot lani. "Dela je na trgu toliko manj, da so vsi naši konkurenti enormno začeli spuščati cene." Največji pritiski na cene so zaradi Italijanov, Poljakov in Madžarov. "To so konkurenti, ki nam trenutno povzročajo največ sivih las. Imamo primere, ko smo imeli cene na nivoju, ki je bil zaželen, v tem tednu so nam javili, da smo 40 odstotkov nad ciljno ceno."

Eden izmed stebrov slovenskega gospodarstva

Po mnenju gospodarskega ministrstva je avtomobilska industrija eden izmed stebrov slovenskega gospodarstva. Neposredno in posredno zaposluje 40 tisoč ljudi, ki skupaj ustvarijo 10 odstotkov BDP-ja.

Nemčija pomemben trg

Slovenska avtomobilska industrija je precej vezana na Nemčijo. "Gledamo zaskrbljeno preko meje. Tudi Francija, Italija in druge države se ukvarjajo z enakimi težavami kot Nemčija," pove Trobiš. Nemčija oz. Evropa je glavni trg za Orodjarstvo Gorjak. "Naše produkte s težavo izvažamo na druge cenejše trge, saj te izvažajo iz cenejših trgov k nam," izpostavlja Gorjak. So pa razkropljeni po celotni Evropi, od Bolgarije do Finske, na drugi strani do Španije. 

Lani smo na področju avtomobilske industrije tretjino izvozili v Nemčijo. Sledita Francija in Hrvaška. Tudi uvozimo največ iz Nemčije, 25 odstotkov, za njo pa iz Italije in Francije.

Kriza kot priložnost za Elaphe

Kriza v avtomobilski industriji je voda na mlin podjetjem, kot je Elaphe. So vodilni pri razvoju kolesnih elektromotorjev za osebna vozila največjih avtomobilskih gigantov. Razvijajo tudi komunikacijsko elektroniko in programske rešitve za vozila, ki v celoti uporabljajo dva ali štiri elektromotorje. Čutijo posledice, ampak po besedah vodje operacij dr. Mateja Bička na drugačen način kot podjetja iz slovenskega avtomobilskega grozda. "Delamo z avtomobilskimi giganti, ki so zdaj še dodatno motivirani, da razvijajo platforme, ki bodo prišle na trg čez pet, šest, sedem let, zato investirajo še več v inovacije, ki bodo v naslednjih platformah uporabljene." 

 Elaphe, ki ima med 100 zaposlenimi veliko inženirjev, razvija za obdobje naslednjih petih let, zato pridobiva posle. "Večina podjetij je vezana na serijski razvoj, dobavo komponent za vozila, ki so na trgu, zato imajo sigurno v tej fazi manj naročil in nejasno sliko za naprej." Naročniki Elapheja večinoma prihajajo iz največjih globalnih znamk. Delajo z Japonsko, Južno Korejo, Kitajsko, tudi Ameriko. Zadnja štiri leta pa intenzivno z Evropo.

Zadnjih 20 let ni lagodja za avtomobilsko industrijo

Med člani grozda se ne pozna izrazito, da prihaja kakršnakoli kriza, pravi Tanja Mohorič. "Se pa zavedamo, da je situacija resna in da je treba biti pozoren." Podjetja so trenutno usmerjena v razvoj, ker so že pred leti zaznali, da stanje v avtomobilski industriji to zahteva in se mora stalno prilagajati. "Ni obdobja v zadnjih 10 ali 20 letih, ko bi lahko rekli, da je lagodno. Nenehno je treba spremljati, kaj se dogaja, iskati nove rešitve, stalno smo pred izzivi. Ali gre za povečanje prodaje, za zahteve po novih investicijah, za vlaganje v razvoj, pomanjkanje kadrov, zdaj za upadanje prodaje."

 Na drugi strani v Hidrii kljub slabšemu poslovanju 1728 zaposlenih ne bo ostalo brez službe. Po zadnjih napovedih bo skupina Hidria v letošnjem letu imela 380 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je nekoliko manj kot lani. Investirajo v nadaljnji razvoj programov in proizvodnih lokacij. Največjo investicijo v letošnjem letu predstavlja visokotehnološki center e-mobilnosti v Spodnji Idriji. V digitaliziranem, robotiziranem in avtomatiziranem centru nastajajo ključni sestavni deli elektromotorjev za hibridna in električna vozila. "Trenutno zaznavamo visoko raven naročil v segmentu rešitev za hibridna vozila, za popolnoma elektrificirana vozila pa prihaja do zamika."

'Slovenija ta hip gospodarstvu ne pomaga nič'

O odpuščanju razmišlja 68 odstotkov izmed 161 članov Obrtne zbornice, ki so posredno ali neposredno povezani z avtomobilsko industrijo. "Slovenija ta hip gospodarstvu ne pomaga nič," meni Gorjak. Upadi naročil so v nekaterih podjetjih več kot 30-odstotni. "Upali smo, da bomo decembra sprejeli ukrep čakanja na delo, vendar bo to zdaj šlo v obravnavo šele januarja. Potrebujemo ukrepe zdaj." Po njegovo v Italiji bolj prisluhnejo gospodarstvu. Tam pa čakanje na delo že imajo, pravi. "Sami ne bomo sposobni povišati plač iz našega žepa, potrebujemo državo, da razbremeni plače, da nagradimo zaposlene z večjimi prihodki."

Selitev podjetij

Da bi znižali stroške, se Boxmark spogleduje z državami, od katerih bodo dobili določene komponente, s katerimi bodo lahko delali z večjo dodano vrednostjo. Trobiš opozarja na visoke cene elektrike in obremenitev plač. Okrepili se bodo v Dubaju in Mehiki. "Prisotni smo v Bosni, kjer se dogaja investicijski boom."

Po mnenju Trobiša država nima posluha za gospodarstvo. Gospodarsko ministrstvo pa, da nima dovolj moči, da pripombe in ideje gospodarstva prinese za vladni stol. "Gospodarstvo smo gledali kot kravo, ki jo lahko dokončno pomolzeš." Zato se podjetja selijo. "Najboljši primer je primorsko podjetje Mahle, ki ni ukinilo proizvodnje kljub zmanjšanemu obsegu, ampak jo seli v države, kjer ima drugačne pogoje in temu primerno razliko v ceni." Šempetrski Mahle, ki zaposluje okrog 1700 ljudi, bo del proizvodnje preselil v Bosno in na Madžarsko.