Kaj drži in kaj ne v izjavah politikov o migrantih?

Porast ilegalnih migrantov?

Janez Janša je na protestnem shodu dejal, da je treba vedeti, da niti 10 odstotkov ilegalnih migrantov k nam ne prihaja iz držav, ki so v vojni. "Prihajajo iz držav, kamor evropski turisti odhajajo na dopust. Ilegalni migranti prihajajo iz Tunizije, Maroka, Alžirije, kjer ni nobene vojne."

V letih 2022, 2023 in v prvih treh mesecih 2024 pri nedovoljenih prehodih meje prednjačijo državljani držav, kjer so varnostno nestabilne razmere – v letu 2022 in 2023 iz Afganistana, 2024 iz Sirije. V prvih treh mesecih letošnjega leta, lani in leta 2022 med prvimi 10 najpogostejšimi državljani, ki so ilegalno prestopili mejo, ni bilo državljanov Tunizije in Alžirije. Letos je bilo 1148 državljanov Maroka, leta 2023 pa 8859. 

Poglejmo podrobneje. Do konca letošnjega marca je bilo 9808 nedovoljenih vstopov v državo. Lani v enakem obdobju 8316, kažejo podatki Policije. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Sirije, Afganistana in Maroka. Med vsemi nelegalnimi vstopi je bilo 39 odstotkov Sircev in 13,4 odstotka Afganistancev. 

Policija nam je posredovala podatek, da je lani obravnavala 60.602 nezakonitih prehodov državne meje, 2022 pa skoraj pol manj oziroma 32.024. Največ oz. skoraj tretjina migrantov je prišla iz Afganistana (17.857), Maroka (9043) in Pakistana (5498). 

Leta 2022 je bilo 32.024 nedovoljenih prehodov državne meje. Število je večje za 214 odstotkov glede na primerljivo obdobje 2021, ko je bilo obravnavanih 10.198 nedovoljenih prehodov. Najpogosteje so to bili državljani Afganistana (18,77 odstotka), Burundija in Indije.

"Formula nekega zdravega in razumnega odnosa do različnih vrst migracij je namreč preprosta. Beguncem, materam in otrokom, ki bežijo iz držav, ki so v vojni, tudi Slovenci pomagamo po svojih močeh. To smo dokazali v času vojne v Bosni in dokazali smo to zdaj, ko je vojna v Ukrajini. Nisem slišal nobenega, ki bi imel kar koli proti tej pomoči. To so begunci. Potem imamo tukaj še ilegalne migracije. Kdor v Slovenijo pride ilegalno iz varne države, ni begunec, ni delovni migrant, ampak je nekdo, ki je prekršil zakon!" še dodaja Janša. 

A Konvencija o beguncih iz leta 1951 pravi drugače. Begunec namreč ni samo tisti, ki iz države beži zaradi vojne, ampak ga konvencija opredeljuje kot "nekoga, ki se ne more ali noče vrniti v svojo državo izvora zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega mnenja".

Prihajajo predvsem iz Sirije in Afganistana? 

Robert Golob je v odgovorih na poslanska vprašanja v Državnem zboru dejal, da glede na nacionalnost glavni odstotek migrantov prihaja z dveh zelo nestabilnih območij, Afganistana in Sirije. "Nič ne kaže, da bi se v prihodnje ta problem sam od sebe rešil pred slovensko mejo. Ravno obratno, na vsakem evropskem svetu, tudi prejšnji teden je bilo tako, se voditelji evropskih držav pogovarjamo o tem, kako lahko edino s koordinirano akcijo omilimo dotok nezakonitih migracij. Slovenija je pač žal zaradi svoje geografske lege na eni od poti, na tako imenovani južni balkanski poti. Od 300 tisoč nezakonitih migrantov iz preteklega leta jih je približno 50 oziroma 60 tisoč prečkalo Slovenijo."

Po podatkih Frontexa je lani EU mejo ilegalno prestopilo približno 380 tisoč oseb, kar je največ po letu 2016. Med njimi je bilo največ Sircev – več kot 100 tisoč – sledili so Gvinejci in Afganistanci. Te tri narodnosti so predstavljale več kot tretjino vseh ilegalnih prehodov. Lani je slovensko mejo ilegalno prestopilo 60.602 oseb, največ iz Afganistana, Maroka in Pakistana. Letos pa največ Sircev, Afganistancev in Maročanov. 

V katero občino vstopi največ migrantov? 

Golob pravi, da 80 odstotkov, v letošnjem letu 82,4 odstotka, vseh migrantov vstopi v Slovenijo v občini Brežice. Na policiji so potrdili, da največ migrantov vstopi na območju občine Brežice. A pojasnili so, da podatkov nimajo strukturiranih po občinah, ampak po policijskih postajah. "V letošnjem letu je bilo največ nedovoljenih vstopov obravnavanih na območju Policijske postaje Brežice – vstopilo je 67 odstotkov vseh tujcev, obravnavanih v Sloveniji. Tudi v celotnem lanskem letu je bilo največ nedovoljenih vstopov na območju Policijske postaje Brežice – vstopilo je 75 odstotkov."

Nas stanejo 2000 evrov?

Andrej Kosi je na protestnem shodu dejal, da "smo v današnjem času priča številnim ilegalnim migracijam na ozemlju Evropske unije, a deset tisoč ljudi nelegalno prehaja tudi našo prelepo domovino". "In medtem ko prehajajo elegantno našo mejo in uživajo vse dobrote in nas stanejo dva tisoč evrov, naši upokojenci životarijo."

Kosi je 21. marca dejal, da našo mejo ilegalno prehaja 10 tisoč ljudi. Po takrat zadnjih objavljenih podatkih Policije je do 29. februarja mejo prestopilo 6415 oseb, lani 60.602, leta 2022 pa 32.024. Po zadnjih podatkih, ki so nam jih poslali iz Policije, je do konca marca našo mejo nedovoljeno prestopilo 9808 oseb. 

Poglejmo, koliko nas 'stanejo'. Oskrbni dan prosilca v azilnem domu se giblje med 15 in 20 evri, pojasnjujejo na uradu za migracije. Strošek je odvisen od števila nastanjenih in koliko časa ostanejo ter katere usluge koristijo (na koliko obrokov gredo, koliko oblačil prejmejo ...). V domu dobijo tri obroke dnevno, oblačila, obutev in higienske potrebščine. Če prosilec biva v domu in nima lastnih sredstev za preživetje, dobi 18 evrov mesečne žepnine. Če ne biva v domu, ne dobi nič. 

In kako je pri tistih, ki dobijo zaščito? Oseba z mednarodno zaščito dobi denarno pomoč za preživetje in zasebno nastanitev, če živi na zasebnem naslovu. Prejme 484,88 evra za preživetje in največ 484,88 evra za nastanitev, skupaj torej 969,76 evra. 

Če je strošek najema stanovanja višji kot 484,88, razliko plača sam. Povračilo dobi, ko predloži najemno pogodbo. Če živi v integracijski hiši, dobi samo denarno pomoč za preživetje, ker ostale stroške plača urad. 

Zneski denarne pomoči za osebe s statusom mednarodne zaščite se spreminjajo glede na spreminjanje osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. 3. 2024 znaša 484,88 evra.

Koliko imamo azilnih domov?

Golob je večkrat navajal v svojih odgovorih na poslanska vprašanja, da imamo danes v Sloveniji štiri azilne domove. "Ti štirje azilni domovi se pač polnijo glede na to, koliko je migrantov v posameznih mesecih. V današnjem trenutku, v današnjem dnevu kapacitete niso preobremenjene in se s kapacitetami v obstoječih azilnih domovih lahko shaja. V poletnih mesecih je pritok migrantov bistveno večji od pritoka v zimskih mesecih. Takrat se azilni domovi, obstoječi štirje, prenapolnijo in takrat pride do potrebe po začasnih, prehodnih nastanitvah. To je namen teh dveh lokacij. Če ju bomo potrebovali poleti, moramo biti pripravljeni."

Na Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov so nam pojasnili, da imamo v Ljubljani na Viču azilni dom, ki ima dve izpostavi, na Kotnikovi in v Logatcu. 

Golob je dejal, da trenutno kapacitete niso preobremenjene, kar drži. V azilnem domu na Viču in v Logatcu so nastanjeni vlagatelji namere in prosilci za mednarodno zaščito, na Kotnikovi pa prosilci za mednarodno zaščito. Poglejmo še podatke o kapacitetah: dom na Viču ima kapaciteto za 710 oseb, trenutno (29. marec) je tam 515 oseb. Izpostava na Kotnikovi ima kapaciteto za 90 oseb, tam jih je 79. V Logatcu pa imajo prostora za 400 oseb, tam jih je 256. 

Načrtovani pa sta izpostavi azilnih domov v Središču ob Dravi in na Obrežju. "Iskali smo različne vrste kapacitet za različne kategorije nastanjenih oseb po različnih občinah. Bivalni kontejnerji bodo postavljeni, v kolikor bo to potrebno. Trenutno je preuranjeno govoriti o številu bivalnih kontejnerjev v Središču ob Dravi, odvisno je od migracijskih tokov, potreb in umestitve v prostor," pojasnjujejo na uradu. 

5000 azilantov?

Župan Brežic Ivan Molan je na snemanju za rubriko 24UR Inšpektor glede možnosti postavitve azilnega doma v Slovenski vasi v občini Brežice dejal, "da boš imel v tej občini oziroma v tem kraju, kjer je 2000 ljudi, 5000 azilantov, je verjetno vsakomur jasno, da to ne gre".

Po podatkih Statističnega urada je bilo 1. januarja 2023 v naselju Slovenska vas 188 prebivalcev, na Obrežju 353, v Brežicah 7003 in v občini Brežice 24.417. Hkrati ne drži informacija o 5000 azilantih. Trenutno jih je v ljubljanskem azilnem domu nastanjenih skoraj 10-krat manj, natančneje 515. Lani poleti jih je bilo še enkrat toliko, torej okrog 1000. Dejstvo je, da je Slovenija še vedno tranzitna država, večina migrantov gre za boljšim življenjem naprej. Povprečno ostajajo pri nas dva dni. Lani jih je od več kot 60.602 migrantov prosilo za azil 7261, dobilo pa ga je 129 ljudi. Več kot 90 odstotkov prosilcev Slovenijo zapusti pred odločitvijo o njihovem statusu, navajajo na ministrstvu za notranje zadeve. 

Vladne številke

Vladajoča stranka Gibanje Svoboda je na družbenem omrežju Instagram 26. marca objavila sliko, kjer navaja podatke, ki se dotikajo migrantov in mednarodne zaščite. Pravijo, da gre za dejanske številke, in sicer: 60.000 nedovoljenih prehodov, 7300 vstopov v sistem in 129 podeljenih mednarodnih zaščit. Podatke smo preverili na Policiji in ministrstvu za notranje zadeve. 

V letu 2023 je bilo 60.602 nedovoljenih prehodov meje, 7261 prosilcev za mednarodno zaščito, od tega je bilo priznanih 129 mednarodnih zaščit. 

Poklukar o povečanju ilegalnih prehodov

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je na tiskovni konferenci po srečanju z županom Brežič in Središča ob Dravi dejal, da so bile "številke nezakonitih prehodov v letošnjem letu od januarja do konca marca bistveno višje, torej 28-odstotno povečanje na enako obdobje v lanskem letu". 

Na Policiji pravijo drugače: "Letos je bilo v navedenem obdobju obravnavanih za 17,9 odstotka več ilegalnih migrantov."  Če pogledamo podrobneje: od januarja do marca 2023 je bilo 8316 ilegalnih prehodov meje, v enakem obdobju letos pa 9808.