Politika oziroma tedanja vlada Janeza Janše in ministri so se na prihod ukrajinskih beguncev pripravili. Na družbenem omrežju Twitter je Urad vlade za komuniciranje pod vodstvom Uroša Urbanije februarja lani, v zdaj že izbrisanem sporočilu, objavil: "Ukrajinski begunci prihajajo iz okolja, ki je v kulturnem, verskem in zgodovinskem smislu nekaj povsem drugega kot okolje, iz katerega prihajajo begunci iz Afganistana."
Tedanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs je leta 2021 v Bruslju dejal, da Slovenija ne podpira kakršnega koli odpiranja humanitarnih koridorjev, saj da si nobeden ne želi ponoviti krize leta 2015. Takrat je našo mejo ilegalno prečkalo 360.000 beguncev, največ iz Sirije, Afganistana in Iraka. "Kar tako na splošno jemanje, posebej tistih moških, ki namesto, da bi doma branili žene, otroke in ranljive skupine, v najboljših letih iz države bežijo, v tem trenutku ali pa na splošno jih nismo pripravljeni sprejeti." Ista vlada pa je sprejela poseben zakon, ki od 10. marca 2022 omogoča, da lahko v Sloveniji osebe, ki so zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil zapustile Ukrajino, zaprosijo za status začasne zaščite. 8637 ukrajinskih beguncev ima trenutno začasno zaščito.
'Tako bi morali sprejeti vse tujce'
Odziv, ki ga je imela Slovenija in celotna Evropa na krizo v Ukrajini in na prihod oseb, je bil izjemno pozitiven, ocenjuje Urša Regvar, ki se v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) ukvarja s področjem azila in migracij. Tako bi morali sprejeti vse tujce, je prepričana. "Nimamo več izgovora, da smo majhna država, da nimamo kapacitet in resursov, da smo neprivlačni. S tem smo pokazali, da za ljudi znamo in lahko poskrbimo. Slovenija lahko sprejme in bi morala sprejeti večje število vseh vrst migrantov, tujcev. Za nasprotno ni nobenega konkretnega razloga." Slovenija od leta 2015 zavzema negativen odnos do vseh vrst migracij.
Koliko dobijo denarne pomoči?
Če prosilec za mednarodno zaščito biva v azilnem domu in nima lastnih sredstev za preživetje, prejme 18 evrov žepnine na mesec. V domu dobi tri obroke dnevno, oblačila, obutev in higienske potrebščine. Če ne biva v domu, ne dobi nič.
Oskrbni dan prosilca v azilnem domu se giblje med 15 in 20 evri, pojasnjujejo na uradu. Strošek je odvisen od števila nastanjenih in koliko časa ostanejo ter katere usluge koristijo (na koliko obrokov gredo, koliko oblačil prejmejo).
Begunec z mednarodno zaščito in ukrajinski begunec z začasno zaščito dobita enako pomoč – za preživetje in zasebno nastanitev, če živita na zasebnem naslovu. Tako prejmeta 465,34 evrov za preživetje in največ 465,34 evrov za nastanitev, torej 930,68 evrov skupaj. Če je strošek najema stanovanja višji kot 465,34 evrov, razliko plačata sama. Povračilo dobita, ko predložita najemno pogodbo. Če živita v integracijski hiši, dobita samo denarno pomoč za preživetje, ker ostale stroške plača urad.
Prosilci za mednarodno zaščito in vlagatelji namere so nastanjeni v azilnem domu in njegovih izpostavah. Begunci z mednarodno zaščito bivajo v zasebnih nastanitvah, v stanovanjih, ki jih je določila vlada in v integracijski hiši v Mariboru in Ljubljani. Tam so najdlje eno leto od pridobitve statusa, bivanje lahko podaljšajo za največ šest mesecev. Državljani Ukrajine so nastanjeni v nastanitvenem centru v Postojni, na Debelem rtiču in v Logatcu.
Begunec z mednarodno zaščito za denarno pomoč za preživetje zaprosi na Centru za socialno delo, ukrajinski begunec pa jo dobi prek urada.
Več pa lahko dobi ukrajinska begunska družina v primerjavi z begunsko družino z mednarodno zaščito. Poglejmo izračun za dva starša, ki imata enega otroka. Denarno pomoč za zasebno nastanitev dobijo v enakem znesku – največ 744,54 evrov. Denarne pomoči pa ukrajinska družina dobi 930,68 evrov, begunska z mednarodno zaščito pa 837,61 evrov, torej 10 odstotkov manj. Skupno torej ukrajinska begunska družina lahko dobi 1.675 evrov, begunska z mednarodno zaščito dobrih 90 evrov manj.
Zakaj pride do razlike? Višina mesečnega denarnega nadomestila je odvisna od števila družinskih članov. Denarno pomoč določata posebna zakona. Zakon o začasni zaščiti Ukrajincev določa, da prva odrasla oseba v družini dobi 100 odstotkov pomoči, torej 465,34 evrov, naslednja odrasla oseba pa 70 odstotkov. V primeru begunca z mednarodno zaščito pa naslednja odrasla oseba dobi 60 odstotkov. Mladoletni osebi, ki je v Sloveniji s samo enim od staršev, se denarna pomoč poveča za 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Za denarno pomoč za preživetje za razseljene osebe po izbruhu vojne v Ukrajini je zaprosilo dobrih 6.000 oseb, za zasebno nastanitev pa dobrih 5.000 oseb. Poleg tega na Centru za socialno delo lahko zaprosijo še za otroški in starševski dodatek. Ko se odrasle osebe oz. starši zaposlijo, pomoči ne dobijo več, ker presežejo cenzus.
'Mit, da so to osebe, ki bi rade živele samo na socialni podpori, je napačen'
Večina prosilcev se, še preden dobi mednarodno zaščito, želi zaposliti, da se lahko preživljajo in pošljejo denar družinskim članom, pojasnjuje Regvarjeva. "Mit, da so to osebe, ki bi rade živele samo na socialni podpori, je napačen. Ko so spremenili zakon, da lahko dobijo dovoljenje za prebivanje po treh mesecih, ne več po devetih, osebe zelo aktivno zaprošajo za potrdila o dostopu do trga dela in aktivno iščejo zaposlitve. Ogromno delodajalcev je, ki te delavce nujno potrebuje."
Nedavno je prišlo do spremembe: novela Zakona o zaposlovanju in delu tujcev v aprilu je prosilcem skrajšala dostop do trga na tri mesece od dneva, ko so pridobili potrdilo o vlogi za mednarodno zaščito. Prej so lahko vstopili po devetih mesecih.
Anka Rode, ki je na Zavodu za zaposlovanje koordinatorka zaposlovanja in dela tujcev pri nas, pritrjuje, da imajo prosilci pri nas interes delati in da predstavljajo določeno bazo iskalcev zaposlitve. "To je dobrodošel ukrep, nikakor nima smisla, da prosilec čaka rok devetih mesecev, kot je bilo prej. To je tudi nek integracijski ukrep, v kolikor bodo status tudi dobili," dodaja Anka Rode. Zato v juliju organizirajo zaposlitveni sejem za prosilce.
Od začetka vojne v Ukrajini se je v evidence Zavoda za zaposlovanje prijavilo 834 oseb iz Ukrajine, od tega 189 moških in 645 žensk, 766 jih je imelo status začasne zaščite in 66 status subsidiarne zaščite. Trenutno je prijavljenih 529 oseb iz Ukrajine. Do konca junija 2023 se je zaposlilo že 159 oseb iz Ukrajine, kar potrjuje, da se relativno hitro uspejo vključiti na trg dela v Sloveniji, pojasnjujejo na zavodu. Bolj kot je zahtevno delovno mesto, se zahteva višja raven znanja slovenskega jezika, kar pa podaljša čas, ko se oseba lahko vključi na trg dela. "V Sloveniji je pomankanje kadra, sploh v nekaterih dejavnostih in tu je najlažje najti zaposlitev, zlasti na delovnih mestih, kjer zadostuje osnovno znanje slovenskega jezika," ocenjujejo na zavodu.
Azilni dom pogosto prezaseden
Trend beguncev, ki prihajajo v Slovenijo, je zadnja leta približno isti, pravi direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. "Domovi so bolj obremenjeni v pomladnih in poletnih mesecih, proti zimi pa manj. To je povezano z vremenskimi razmerami, v primeru dežja in slabega vremena je prihodov manj." Številke prihodov se dnevno spreminjajo. Trenutno (10. 7.) je nastanjenih 442 prosilcev za mednarodno zaščito.
Eden največjih izzivov urada je poiskati nove nastanitvene kapacitete za prosilce za mednarodno zaščito, opozarja Katarina Štrukelj. "Lokalna okolja so do sprejema teh ljudi zelo zadržana." Zelo prav bi uradu prišla uvedba drugačnega koncepta razselitve zunaj azilnega doma. "Tako bi določene osebe pod lažjimi pogoji bivale na zasebnih naslovih, v kolikor bi si našle stanovanja, kar je korak bližje k bolj samostojnemu življenju."
Najbolj obremenjen je Azilni dom na Viču, kjer so pogosto prezasedeni. Prostora imajo za 350 oseb, pravi Štrukljeva. To je dom, kjer so nastanjeni moški. V azilnem domu na Viču je trenutno 339 vlagateljev namere in 273 prosilcev za mednarodno zaščito, ki prihajajo iz Maroka, Afganistana, Burundija, Alžirije, Pakistana, Bangladeša. Azilni dom ima tudi izpostavo na Kotnikovi ulici v Ljubljani in v Logatcu, kjer prebivajo družine in mladostniki brez spremstva.
Zunaj azilnega doma (bolnišnice, zapori, pripori, dijaški dom, Center za tujce, zasebne nastanitve) je 44 prosilcev za mednarodno zaščito.
Kapaciteta azilnega doma na Viču je 350 oseb, v Logatcu 350, na Debelem rtiču 90, v Postojni 80 in na Kotnikovi ulici za 90 ljudi.
Ukrajinci, ki imajo v Sloveniji začasno zaščito, imajo dodatne kapacitete. Poleg centra v Logatcu je urad odprl še druge objekte v Postojni, na Debelem rtiču, po dijaških domovih, najeli pa so tudi številne zasebne kapacitete. Bivajo tudi v mariborski integracijski hiši in v stanovanjih urada. Veliko prebežnikov iz Ukrajine si je namestitev poiskalo pri znancih ali sorodnikih po celotni Sloveniji.
Trenutno (10.7.) ima 1020 oseb v Sloveniji mednarodno zaščito. Večina – 825 – živi pri zasebnikih.
Slovenija je tranzitna država
Kar se tiče prosilcev za mednarodno zaščito, je Slovenija še vedno tranzitna država, ocenjuje Katarina Štrukelj. Trenutno slabih 90 odstotkov oseb ne počaka do konca azilnega postopka in dobrih 85 odstotkov vlagateljev namere odide še pred podajo prošnje. Če pogledamo lansko leto, je bilo 31.448 vlagateljev namere, 6787 ljudi pa je dejansko vložilo prošnjo.
Glavni vzrok za to Katarina Štrukelj vidi v tem, da v Sloveniji ni npr. afganistanske, maroške in sirske diaspore. "To tudi oni povejo, da njihov cilj ni Slovenija in da se bodo samo preoblekli, preobuli in odšli naprej. Tu nimajo sorodnikov, prijateljev, znancev. Ponavadi imajo cilj priti v drugo državo, kjer se bodo zaposlili."
Slovenija je od leta 1995 mednarodno zaščito priznala nekaj več kot 1.254 osebam. V posameznem letu največ lani, 203 osebam. Slovenija je doslej prejela 46.647 vlog za mednarodno zaščito, priznala jo je 1.254 osebam oz. 2,7 odstotka. Največ vlog je bilo leta 2000 – 9244. Trenutno ima Slovenija 3153 prošenj za mednarodno zaščito, od tega je 42 osebam mednarodno zaščito že priznala.
Problem je, ker Slovenija sama sebe razume kot tranzitno državo, pojasnjuje Urša Regvar. "Zaradi tega ne uredi sistema na način, da bi lahko hitreje in bolje deloval in s tem omogočil osebam, da v Sloveniji lažje ostanejo. Prosilci v državi iščejo ali svoje družinske člane, ali diaspore, ali sistem, ki jim bo omogočal hitro vključevanje, ali dostop do trga dela."
Pri odnosu do tujcev bo treba narediti še velik korak
"Pri odnosu do tujcev bo treba narediti še velik korak," je prepričana Katarina Štrukelj in dodaja, da je več pozitivnih zgodb kot negativnih. "Med nami živijo uspešni posamezniki, ki so se izkazali na področju izobraževanja, zaposlitve in športa. Nekateri so zaposleni tudi na uradu. Med begunci imamo zlate maturante."
Ena takšnih zgodb je zgodba Bashirja Rezaija. V Slovenijo je avgusta 2011 pobegnil zaradi vojne v Afganistanu, star je bil 16 let. Pot je bila zanj zelo naporna. "Postopek je bil zelo zahteven, status je bilo težko dobiti. Pomoč v azilnem domu je bila v redu, a je ne morem primerjati z današnjim časom. Ni mi bilo tako hudo živeti v azilnem domu, imel sem svojo družbo. Je bilo za preživeti." Danes ima slovensko državljansko in tekoče govori slovensko. "Glede integriranja je vse odvisno od posameznika – koliko je komunikativen, koliko govori in razume slovenski jezik. Slovenska družba me je sprejela in imam veliko prijateljev." Priznava, da se je slovenski jezik težko naučil. "Zato moraš imeti cilj in motivacijo. Če si motiviran, ti ni nič težko." Danes je zaposlen kot zdravstveni tehnik v UKC Ljubljana, dela pa tudi v ambulanti azilnega doma. "Rad delam z ljudmi, jim pomagam in spoštujem."
Lani je 12 oseb, ki imajo mednarodno zaščito, zaprosilo za slovensko državljanstvo. Letos (do 25.6.) pa devet. Za državljanstvo lahko zaprosijo po petih letih od vložitve prošnje za zaščito.
Štrukljeva opozarja, da so pozitivne zgodbe premalo izpostavljene v javnosti, zato da bi družba bolj razumela drugačnost in da dopolnjujejo družbo. "Želela bi si, da bi bila slovenska družba bolj odprta za tujce, saj so, kot lahko beremo, nujno potrebni na področju trga dela." In kako na odpor do tujcev gleda Bashir? "Ljudi smo različni in vse je odvisno od posameznika, kako sprejema tujca."
Postopek je težko razumljiv in dolgotrajen
Postopek mednarodne zaščite je tako v Sloveniji kot v drugih državah zelo kompliciran, stranke ga težko razumejo, pojasnjuje Urša Regvar, zato sami ne morejo učinkovito braniti svojih pravic in interesov. Postopek lahko traja v povprečju od šest mesecev do dve leti, kar je za ljudi izjemno naporno, dodaja Regvarjeva. "Do takrat ne vedo, kaj se bo z njimi zgodilo. Veliko ljudi se želi združiti z družino, ta postopek pa lahko začnejo šele potem, ko pridobijo mednarodno zaščito. Ta dolgotrajnost jim načenja mentalno zdravje," pojasnjuje Regvarjeva.
Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da v letošnjem letu postopek do izdane odločitve ministrstva traja v povprečju 50 dni (vsebinsko odločanje 114 dni). Zoper nekatere odločitve so lahko vložena pravna sredstva, ki lahko bistveno podaljšajo čas postopka do njegove pravnomočnosti, pojasnjujejo.
Kako poteka postopek? Oseba iz Maroka pride v Slovenijo, jo pobere policija in obravnava na policijski postaji. Vzamejo ji prstne odtise, ugotovi se istovetnost in pot, po kateri je prišla. Oseba vloži namero za azil, opravi se najava in je pripeljana v azilni dom. Tam čaka na sprejem prošnje. Če samovoljno zapusti dom, je obravnavana v skladu z Zakonom o tujcih. Če dobi status, se ji dodeli svetovalca za integracijo – lahko gre v zasebno stanovanje ali integracijsko hišo, potem mora na svoje.
Potrebujemo celotno reformo azilnega sistema, je prepričana Regvarjeva. "Obravnavamo osebe, ki so izrazito ranljive – mladoletniki brez spremstva, samske ženske, žrtve nasilja v družini, spolnega nasilja, različnih oblik trgovanja z ljudmi, ki potrebujejo ne samo udeležbo v postopku, ampak tudi dodatno podporo. Potrebovali bi dodatne nastanitvene kapacitete, ki bi bile prilagojene ranljivosti posameznikov."
In kaj pravijo na ministrstvu za notranje zadeve? Pripravljajo spremembe Zakona o mednarodni zaščiti. "A je v tem trenutku preuranjeno govoriti o konkretnih predlogih." Na ministrstvu pripravljajo Strategijo na področju vključevanja tujcev. "Želimo oblikovati takšna dokumenta, ki ne bosta le črka na papirju, ampak bosta zaživela v praksi kot odraz države, ki je solidarna do tujcev."
Hudi izzivi po končanju postopka
Miha Blažič pravi, da na Ambasadi Rog njihovim članom, ki dobijo status, velikokrat povedo, da se zdaj hudi izzivi šele začnejo. V 14 dneh morajo poiskati stanovanje, prvo leto jim sicer pripada subvencija. "Tudi jaz težko najdem stanovanje za najem, kaj šele nekdo, ki prihaja iz Afrike ali Bližnjega vzhoda. Izredno veliko je diskriminacije, cene so zelo nabite, pogoji bivanja pa zelo slabi. Tako je tudi pri dostopu do drugih javnih storitev in na trgu dela. Tam je sicer povpraševanje, ampak prihaja do zelo velikega izkoriščanja. To zaznamuje prva leta bivanja človeka v Sloveniji in veliko se jih odloči, da bo odšlo v tujino."
'Ni varne poti v Slovenijo'
"Ni varne poti v Slovenijo, že zaprositi za azil je izjemno zahtevno," pravi Miha Blažič. Slovenija se aktivno poslužuje dublinskega sistema in vrača prosilce na Hrvaško, ker naj bi bila Hrvaška pristojna za njihovo obravnavo, pojasnjuje Regvarjeva. "Na vprašanje, ali so na Hrvaškem sistemske kršitve, zaradi katerih vračanje ni mogoče, je odgovor ja."
Predaja na Hrvaško grozi Chrisu Ntakuwundi, ki je v Sloveniji od oktobra lani. Zaradi pregona in diskriminacije je bil prisiljen zapustiti svoj dom v afriški državi Burundi. "Na Hrvaškem so nas mučili, veliko ljudi ni dobilo hrane, dali so nas v zapor. Pod prisilo so nam odvzeli prstne odtise, nato pa so nam dali papir za odhod iz države. Svojo državo smo zapustili zaradi tovrstnega nasilja, zdaj nam grozi vrnitev nazaj zaradi dublinskega postopka. Dovolj smo bili mučeni in dovolj smo prestrašeni zaradi Hrvaške."
Dublinska uredba določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava samo ena država članica, in sicer tista, ki je za to pristojna. Koncept mednarodne zaščite prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito koristiti.
V Sloveniji se počuti varnega, pravi Chris. "Ne živim v strahu, da me bodo preganjali oz. tretirali kot žival. Nikomur ne bi želel, da bi se znašel v takšni situaciji, kot smo se mi. Upam, da nas vlada sprejme, prekliče dublinski postopek in nam omogoči mednarodno zaščito. Potrebujete ljudi za delo, mi želimo delati in prispevati k družbi." Chris v Sloveniji že dela, dela mu ni bilo težko najti zaradi znanja angleščine. Uči se tudi slovenščino.
Od leta 2019 je Slovenija največ prosilcev predala leta 2022, in sicer 20 oseb na Hrvaško. Na ministrstvu za notranje zadeve poudarjajo, da vsak primer obravnavajo individualno, upoštevajo vse okoliščine. Pravijo, da poročila Evropskega sveta za begunce in izgnanstvo kažejo, da je osebam, predanim Hrvaški v dublinskem postopku, dostop do azilnega postopka omogočen. Tudi Upravno in Vrhovno sodišče sta zavzeli stališče, da v konkretnih primerih ni bilo utemeljene domneve, da na Hrvaškem obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
KOMENTARJI (402)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.