Gradbena inšpekcija je od leta 2013 do danes porušila 56 črnih gradenj. Največ leta 2013, ko jih je porušila 14. Lani pa samo eno črno gradnjo. Letos bodo gradbeni inšpektorji prioritetno rušili objekte, ki so v celoti ali deloma nevarne gradnje, ki neposredno ogrožajo zdravje in življenje ljudi, promet in sosednje objekte.
Na vprašanje, zakaj ni več rušitev, direktorica Gradbene in geodetske inšpekcije Andreja Troha odgovarja, da sledijo prioritetnemu seznamu. "Najprej rušimo nevarne objekte, potem gremo po seznamu naprej na objekte, ki so v gradnji, pozneje tiste, ki so že zgrajeni in izkazujejo nižji javni interes." Ovira, da ni več rušitev, ni toliko zakonska, pravi Troha, ampak postopkovna. "Ljudje se vedno lahko na odločitev inšpektorja pritožijo." To pa je razlog, pravi Troha, da so postopki na inšpekciji dolgotrajni. Najdlje trajajoči primer traja že 40 let, začel se je leta 1984. Gre za črno gradnjo oziroma za manjši prizidek v Trnovskem predmestju, Rakovi Jelši. Pred štirimi leti je bilo ugodeno prošnji za odlog izvršbe za pet let. Sicer v povprečju traja dve leti.
Troha poudarja, da kršitelj vedno lahko sam popravi nepravilnosti ali legalizira črno gradnjo. "Do dneva, ko pridemo z bagri na teren." Črnograditelji so tudi tisti, ki so prilagodili objekt, pravi generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev Nataša Bratina, tega pa je v Sloveniji ogromno. "Kolikor slišim s terena, tega ni tako malo, da sami rušijo in vračajo v stanje, kot je bilo dovoljeno z gradbenim dovoljenjem."
Še vedno pa stojijo tiste črne gradnje, ki že leta bodejo v oči. Marko Jaklič je na mestu stare kmetije zgradil nov objekt z zunanjim bazenom in čeprav je že leta 2005 inšpektor gradnjo označil za nelegalno in jo dal na seznam za rušenje, jo je pozneje Jaklič legaliziral. Legalizirana je bila tudi vila družine Türk, ki je na seznamu za rušitev čakala od 2013, objekt zraven pa je v postopku legalizacije.
Leta 2022 in 2023 rušili nevarne objekte
V letu 2023 so rušili v zvezi z zavarovanjem in ograditvijo nevarnega manj zahtevnega objekta na zemljiščih v naselju Hribi. Za rušenje so porabili 2.735,91 evra. Leta 2022 je padlo pet nevarnih manj zahtevnih objektov: propadajoči objekt z opornim zidom ob javni cesti; propadajoča stanovanjska hiša, ki ni izpolnjevala bistvenih zahtev, neposredno so bili ogroženi zdravje, življenje in promet; nevaren manj zahteven objekt; nevaren objekt, ki je neposredno ogrožal zdravje in življenje ljudi, promet in sosednje objekte in poškodovan delno porušen stanovanjski objekt, neposredno ob javni poti na zemljišču.
Na seznamu čaka 3000 zadev
Na dan 31. decembra lani je gradbena inšpekcija v 4.190 zadevah izdala inšpekcijsko odločbo za nelegalno gradnjo. Od tega je 2.914 zadev z uvedenim izvršilnim postopkom, saj je bil že izdan sklep o dovolitvi izvršbe s strani inšpekcije. V 2.691 zadevah pa je izdan sklep izvršljiv in pravnomočen, kar pomeni, da lahko rušenje izvede inšpekcija, če tega ne storijo lastniki sami.
Troha priznava, da je seznam dolg, vendar ne smemo enačiti inšpekcijske zadeve z objektom. "Na seznamu so inšpekcijske izvršilne zadeve, za katere je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe. Zavezanec nepravilnosti sam ni odpravil, tukaj nastopi država, da v imenu izvršitelja opravi tisto, česar sam ni opravil, potem gremo v rušitev." Na seznamu so sicer vsi izvršilni postopki, denimo odprava nevarnosti, ne samo rušitve. "Rušitev je del seznama, ne celoten. Za nas je kršitev, kršitev pri izvrševanju ne ločimo."
Gradbena inšpekcija pri rušitvah upošteva stopnjo javnega interesa po merilih: ali so pravni akti pravnomočni, fizične in druge lastnosti objekta (zahtevnost in nevarnost objekta); vpliv objekta na ljudi in okolje; lega objekta (zaščitena območja); objekt v javni rabi ali objekt, v katerem se opravlja dejavnost; ali objekt gospodarske javne infrastrukture, možnost legalizacije (zgodnejša faza gradnje, nenaseljeni objekti ali dom ...). Prednost pri rušenju imajo zadeve, kjer obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javni red in mir, javno varnost ali premoženje večje vrednosti.
Bolj rigorozno v rušenje
Dr. Nataša Bratina, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev izpostavlja, da je treba povečati nadzor in število ljudi. Lahko bi tudi upravne enote imele neke nadzorne sisteme, ker se tam prijavljajo gradbena dovoljenja in legalizacije. "In če bi prišlo do tega, da se gre več in bolj rigorozno v odstranjevanje objektov, ali da bi morali ljudje plačati bistveno višje kazni, ko izpeljejo legalizacijo, bi zagotovo zmanjšalo število črnograditeljev. Ljudje smo tako naravnani, takrat, ko nas udari po žepu, reagiramo. Ali, če vidiš zgled drugega, da so mu porušili, ampak seveda, smo prijazna družba." V poduk drugim, da ne bi vlagal v nekaj, kar bo porušeno in bo izgubljal finančna sredstva, dodaja.
Lahko inšpektor nadzira tudi prek javnih evidenc? "V idealnem svetu bi bilo tako. Še bolj idealno bi bilo, da bi nadzirali z nekimi naprednimi orodji, kot je daljinski nadzor terena. A z omejenim številom inšpektorjev se na tak način prostor težko nadzira. Če bi inšpektorji hodili na tak način na teren, kar bi bilo sicer prav, bi zastajal drug del, ki je po svoje zelo nadziran, to so prijave. Če krepimo redni nadzor, ne moremo izvajati izrednega. Lahko se dela samo omejeno število nadzorov," pojasnjuje Troha.
Inšpekcija bi morala reagirati prej
Inšpekcija bi morala biti aktivna takoj, ko se začne graditi, izpostavlja pooblaščeni inženir Dejan Prebil z Inženirske zbornice. "Ko je enkrat zgrajeno, je veliko težje rušiti, kot če prideš na začetku, ko se gradijo temelji in rečeš, tukaj bomo ustavili, nimate dovoljenja."
Dom – rušenje nemogoče?
Če objekt za nekoga predstavlja streho nad glavo, lahko oseba vloži predlog za odlog rušitve, pojasnjuje Troha. Pravico izkazuje na sodišču, ki pri presoji osebnih okoliščin med drugim upošteva tudi, ali je predlagatelj del depriviligirane in ranljive družbene skupine. "Če sodišče odloči, da nepremičnina, ki jo imamo v planu rušiti, predstavlja človeku edini dom, v tem primeru je odlog, ne sicer za večno, ampak za pet let." Lani so gradbeni inšpektorji prejeli 76 vlog zaradi varstva pravice do doma.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.