Krim postal 22. ruska republika, priključitev obeležili z ognjemeti

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi podpisal zakon o priključitvi Krima in Sevastopola Rusiji. Slovesen podpis zakona o ratifikaciji sporazuma o pripojitvi Krima in Sevastopola je potekal v Kremlju.

Putin je na slovesnosti poudaril, da je končanje pravnih postopkov priključitve resen trenutek. "Vsem prebivalcem države, ruskim državljanom, tudi prebivalcem Krima in Sevastopola čestitam ob tem zgodovinskem dogodku," je poudaril.

Evropska unija je medtem s predsednikom ukrajinske vlade Arsenijem Jacenjukom podpisala politični del sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino. Prvi sestanek v okviru političnega dialoga v sklopu tega sporazuma je predviden aprila.

Slovenija je podpis sporazuma pozdravila. Mnistrstvo za zunanje ocenjuje, da podpis "predstavlja enega pomembnejših dogodkov v novejši ukrajinski zgodovini".

Ta sporazum tudi izpolnjuje politična pričakovanja milijonov Ukrajincev, ki želijo biti del EU, je poudaril ukrajinski premier Jacenjuk in zatrdil, da je "kristalno jasno", da so pripravljeni podpisati tudi gospodarski del sporazuma.

EU sprejela razširjen kazenski seznam

Vrh EU je medtem zaostril sankcije proti Kremlju zaradi priključitve Krima Rusiji. EU je uradno sprejela razširjeni kazenski seznam ruskih in krimskih predstavnikov, odgovornih za kršenje ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine s priključitvijo Krima Rusiji. Med 12 novimi imeni sta tudi podpredsednik ruske vlade Dmitrij Rogozin in eden glavnih izvrševalcev propagande ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Kiseljov.

Na seznamu so še Putinova svetovalca Vladislav Surkov in Sergej Glazjev, predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta Valentina Matvijenko in predsednik dume Sergej Nariškin. Vsi zaradi javne podpore priključitvi Krima Rusiji oziroma nameščanju ruskih vojakov v Ukrajini, je pojasnjeno v Uradnem listu EU.

EU je tudi odpovedala vrh z Rusijo, ki bi moral biti junija v Sočiju, ter vse dvostranske sestanke na najvišji ravni med članicami in Moskvo. Voditelji pa so podprli zamrznitev pogajanj o članstvu Rusije v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter v Mednarodni agenciji za energijo (IEA).

Vrh EU za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije. Kaj to pomeni za Južni tok?

A za gospodarske sankcije se vrh za zdaj še ni odločil, temveč je Evropsko komisijo zadolžil, naj pripravi nabor morebitnih gospodarskih sankcij, vključno s finančnimi, energetskimi in embargom na orožje. So se pa voditelji članic EU odločili, da bodo okrepili prizadevanja za zmanjšanje energetske odvisnosti Unije, še posebej od Rusije, je poudaril Van Rompuy.

Za slovenski projekt o Južnem toku to v tem trenutku ne pomeni nič konkretnega, je ocenila predsednica vlade Alenka Bratušek. "Južni tok ni edini energetski projekt, ki bi povezoval Rusijo in EU, tako da za zdaj po moji oceni v tem trenutku to ne pomeni prav veliko," je dejala.

Tudi sicer premierka ni želela "špekulirati" o tem, kakšne posledice bi imele morebitne gospodarske sankcije unije proti Rusiji za Slovenijo. Na mizi ni še nič konkretnega, zato ni prav, da se predhodno o tem špekulira, je dejala. Je pa opozorila, da si zatiskamo oči, če mislimo, da uvedba sankcij na Slovenijo ne bo vplivala.

Rusiji ne smemo dovoliti, da uporablja energijo kot novo jedrsko orožje, pa je poudaril ukrajinski premier Jacenjuk. Treba je razmišljati o zagotovitvi energetske neodvisnosti celotne EU, je še ocenil in dejal, da Rusija kaznuje Ukrajino za njeno "evropsko izbiro" s podvojitvijo cene plina.

Aretirali vodjo ukrajinske naftne družbe Naftogaz

Medtem pa je ukrajinsko notranje ministrstvo sporočilo, da je policija pridržala vodjo ukrajinske naftne družbe Naftogaz Jevgena Bakulina zaradi suma, da je v času mandata kasneje odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča poneveril najmanj 2,9 milijarde evrov. Bakulin je osumljen vodenja "kriminalne skupine", v kateri so nekateri sedanji in nekdanji visoki člani ukrajinske vlade.

Državno podjetje Naftogaz zagotavlja proizvodnjo in distribucijo zemeljskega plina in nafte v Ukrajini, hkrati pa je tudi glavni uvoznik zemeljskega plina iz Rusije. Naftogaz trenutno ruskemu energetskemu velikanu Gazprom dolguje 1,4 milijarde evrov, po odstavitvi Janukoviča pa so ga nove, prozahodne ukrajinske oblasti vzele pod drobnogled.