Glavni cilj poleta je zamenjava dveh ameriških in ruskega vesoljca, Kennetha Bowersoxa, Donalda Pettita in Nikolaja Budarina, ki zaradi nesreče ameriškega raketoplana Columbia še vedno krožijo okoli Zemlje in na MVP čakajo na zamenjavo. Sojuz TMA 2 se bo združil z MVP v ponedeljek. Nova odprava bo po ruskih podatkih trajala 185 dni. Gre za prvo izstrelitev človeške posadke po nesreči Columbie, v kateri se je vseh sedem članov ameriško-izraelske posadke 1. februarja 60 kilometrov nad Teksasom ubilo. Prvotno so načrtovali, da bo nova izmena na MVP poletela že 1. marca z raketoplanom Atlantis, a do pojasnitve vzrokov nesreče so ostali vsi trije ameriški raketoplani prizemljeni.
Raketa je po 528 sekundah uspešno utirila vesoljsko ladjo. Tiskovna služba ruskih vesoljskih enot je kmalu po izstrelitvi sporočila, da vesoljska ladja kroži po tiru s prizemljem 195 in odzemljem 235 kilometrom. Zemljo je obkrožila v 88,62 minute. Tako je bilo tudi predvideno. Po prvi od načrtovanih korekcij, ko se je po 77-sekundnem delovanju raketnega motorja hitrost ladje povečala za 31 metrov na sekundo, sta se odzemlje in prizemlje Sojuza TMA 2 zvišala na 217 in 310 kilometrov, čas obhoda pa na 89,69 minute. Doseči je treba 400 kilometrov visoko krožečo MVP. Sistemi ladje delujejo normalno, krili s sončnimi celicami pa sta se odprli pravilno, je povedal vodja Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Vladimir Solovjov.
Ker raketoplani še najmanj eno leto ne bodo letali, Rusija pa nima finančnih sredstev za pogostejše izstrelitve, je na MVP treba varčevati s hrano, vodo in gorivom. Namesto tretjega vesoljca so v Sojuz TM 2 naložili škatlo z dodatnim tovorom, ki je namenjen dolgotrajni odpravi. Do obnovitve poletov raketoplanov bosta na vesoljski postaji delala le dva vesoljca. Solovjov, ki je bil tudi sam kozmonavt, meni, da MVP ne more leteli brez posadke. Po ponedeljkovem prihodu Sojuza TMA 2 in primopredaji postaje se bo trojica, ki je v vesolju od novembra, s staro vesoljsko ladjo Sojuz TMA 1 vrnila na Zemljo. Pristanek načrtujejo 4. maja zjutraj. To bo prva vrnitev Nasinih vesoljcev na Zemljo v ruski vesoljski kapsuli.
Malenčenko (41) in Lu (39) sta v vesolju tretjič. Gre za že dobro uigran tandem. Pred dobrima dvema letoma in pol, septembra 2000, sta v okviru priprav na prihod stalnih posadk na MVP z raketoplanom Atlantis obiskala nastajajočo postajo in skupaj izvedla šesturni vesoljski sprehod. Pri tem sta se od izstopne lopute oddaljila rekordno daleč. Po nesreči Columbie je moral Lu v samo dveh mesecih, vsak dan se je učil od jutra do večera, osvojiti znanje ladijskega inženirja. Zdaj pozna vsa stikala za vodenje sojuza TMA in je prvi ameriški ladijski inženir v ruskem vesoljskem plovilu, sicer pa četrti Američan, ki je v vesolje poletel v sojuzu. Trening za ladijskega inženirja traja običajno deset mesecev. Ko je Lu 20. aprila odhajal na kozmodrom, je izjavil: "Skoraj ne morem verjeti, da sem tu. Biti v Zvezdnem mestecu, biti v Rusiji, leteti z rusko vesoljsko ladjo, to je kot v sanjah!" Poveljnik Malenčenko si je največ od skupno 138-dnevnih vesoljskih izkušenj nabral kot poveljnik 16. odprave na vesoljski postaji Mir, ko je polet trajal 126 dni, Lu pa ima za seboj devetdnevni in 12-dnevni polet z raketoplanom.
Med odpravo ni predvideno le vzdrževanje postaje, katere sestavljanje se je po ameriški nesreči začasno ustavilo, ampak tudi 30 ruskih poskusov: trije geo in en astrofizikalni, en biotehnološki, deset tehničnih in dva "pogodbena" za tuja naročnika. Med 13 medicinsko-biološkimi poskusi posebej veliko pričakujejo od tistega s področja imunologije.
Mednarodno vesoljsko postajo lahko sestavljajo izključno s pomočjo raketoplanov, ker novi ameriški moduli, ki čakajo na utirjenje, nimajo reaktivnega pogona. Do ponovnih poletov raketoplanov lahko postajo s posadkami in najnujnejšim tovorom oskrbujejo izključno ruska vesoljska plovila vrste sojuz in progres.
Direktor ruske vesoljske agencije Rosaviakosmos Jurij Koptev je novinarjem na kozmodromu Bajkonur povedal, da so za ponedeljek načrtovano izstrelitev težke ruske nosilne rakete proton K s kozmodroma Bajkonur, ki bi morala utiriti ameriški telekomunikacijski satelit AMC 9, preložili na drugo polovico maja. Po besedah Kopteva so na enem od sistemov dodatne stopnje breeze M opazili napake. Da bi jih odstranili, so bili raketo prisiljeni vrniti v montažno-preizkusno zgradbo. Mi ne moremo igrati rulete, je izjavil Koptev.
