Umeščanje vetrnih in sončnih elektrarn: pritiski, grožnje in ustrahovanje

Ministrstvo primere takšnega ravnanja posameznikov opaža v primeru pritiskov na župane, ki razmišljajo o gradnji vetrnih, sončnih ali plavajočih sončnih elektrarn, lastnike zemljišč ter državne uradnike, ki sodelujejo v postopkih umeščanja v prostor.

Osebni pritiski in grožnje po navedbah ministrstva nasprotujejo vrednotam demokratičnega dialoga ter strokovnega odločanja. "Procesi umeščanja infrastrukture, kot so elektrarne, morajo temeljiti na strokovnih analizah, zakonitih postopkih in vključevanju vseh deležnikov – ne pa na pritiskih ali širjenju nestrokovnih trditev," so prepričani na ministrstvu. Ob tem v današnjem sporočilu za javnost ugotavljajo, da se vse prevečkrat postavlja pod vprašaj delo posameznikov in ustanov, ki so vključeni v te postopke.

Za katere primere natančno gre, na ministrstvu niso navedli, je pa v Sloveniji praksa, da se ob skoraj vsakem velikem projektu vetrne, sončne pa tudi hidroelektrarne pojavijo civilne iniciative ali nevladne organizacije, ki projektu nasprotujejo in ga želijo preprečiti. V zadnjem času gre recimo za primere načrtovanih vetrnih elektrarn na jugozahodu in severovzhodu ter vzhodu države, za plavajočo sončno elektrarno Družmirje v Šaleški dolini ter za črpalno hidroelektrarno Kozjak.

Po navedbah ministrstva si prizadevajo, da javne predstavitve "potekajo v okolju, ki spodbuja spoštljiv dialog, kjer prebivalke in prebivalci lahko na kulturen način izrazijo svoje skrbi, vprašanja in pomisleke". Menijo, da so to uspešno dosegli na predstavitvah načrtovane vetrne elektrarne Rogatec v Rogaški Slatini, Rogatcu in Žetalah, kjer so bile razprave po njihovih pojasnilih strukturirane in moderirane, kar je omogočilo, da so vsa vprašanja dobila ustrezno pozornost.

Po oceni ministrstva je pomembno, da se projekti predstavijo javnosti v fazi, ko so že na voljo strokovno utemeljeni odgovori, podprti z analizami in študijami, ki jih pripravijo neodvisni strokovnjaki z različnih področij. "Prepogosto pa se tudi na družbenih omrežjih pojavljajo odzivi, ki ne ustrezajo standardom spoštljive, strokovno utemeljene in spodobne komunikacije," so zapisali. Dodali so, da splet ni vedno verodostojen vir informacij, na podlagi katerega se lahko ustvari dokončna sodba.

Vse vpletene so pozvali, naj svoje poglede izražajo v duhu dialoga, brez osebnih napadov ter z razumevanjem, da je soglasje možno doseči le ob spoštovanju in pripravljenosti slišati tudi mnenja drugih.