Hiša kulinarike Jezeršek je osrednje prizorišče že 3. festivala, ki je nekakšen poklon slovenski lokalni specialiteti in živilu tradicionalnega ugleda.
Prireditev se je začela s strokovnim ocenjevanjem kranjskih klobas. ''Klobase ocenjujem od leta 2004, ampak v zadnjih letih so bile vedno boljše – za letos moram pritrditi, da so bile res kakovostne,'' je o tem povedala predsednica strokovne komisije Marlena Skvarča. ''Dobili smo šifrirane vzorce certificiranih klobas z geografsko označbo, to pomeni, da so posebej izdelane po tem protokolu, po elaboratu. Na ta način smo se tudi lotili ocenjevanja.''
Pri ocenjevanju se upoštevajo številni detajli, kot so barva klobase in špila pri zunanjem videzu ter mozaik in kakovost maščobe v notranjosti, poleg tega pa okušajo tudi jedilne lastnosti, teksturo, okus in vonj. ''Pomembno je, da je klobasa čvrsta in sočna, da je vonj intenziven značilen in da je aroma harmonična – mora biti ravno prav po mesu, ker je to osnovna sestavina. In dodatek začimb, ki pa ne smejo prevladati,'' je dejala Skvarča.
V komisiji so preizkusili 11 vzorcev, ki so jih na ocenjevanje pripeljali neposredno od mesarjev, večino od njih pa so lahko primerjali tudi z istimi klobasa, ki jih je mogoče najti v trgovinah oziroma so namenjene širši potrošnji. ''Opazili smo tudi kakšne negativne elemente. Ne morem reči, da je to vedno, a včasih se to zgodi, mi si pa želimo, da bi potrošnik dobil vedno enako kakovost.''
Za Mojmirja so izvrstne
Pozneje so se pri ocenjevanju preizkusili tudi številni gostje, ki so se vzorcev lotili skupaj s krhom, gorčico in hrenom. Med številne, ki niso skrivali navdušenja nad okusnimi klobasami, lahko prištejemo tudi glasbeno legendo Mojmirja Sepeta. ''Kranjske klobase so od nekdaj moja 'na hitro' pripravljena izvrstna hrana,'' je povedal Mojzes. ''Tudi sedaj jih jem velikokrat, ker sem postal 'samohranilec' in jih pripravim sam zase in imam rad dobre kranjske klobase.''
Turistični novinar Drago Bulc kranjske klobase postavlja ob bok še dveh slovenskih posebnežev, cvička in praženega krompirja, za prihodnost slovenskih klobas pa se po njegovem ni za bati: ''Z veseljem ugotavljam, da tudi mladi ljudje ne gredo več samo v McDonalds, da ne jejo samo pice, ampak da ponovno okušajo tiste prvinske slovenske okuse.'' Bulc je ob tem izrazil prepričanje, ''da je naša hrana izredno privlačna tudi za tujce''.
Bogataj: Klobasa gre na krožnik – ali pa na roko
Prava kranjska klobasa mora biti sicer začinjena le s soljo, poprom in česnom, mora biti kuhana in ne pečena, postrežena pa z gorčico, hrenom in žemljo. ''Ker je kranjska klobasa za razliko od starih kranjskih klobas že toplotno obdelana, jo sploh ni treba kuhati kot v starih časih,'' pa je povedal dobri poznavalec kranjskih klobas, etnolog prof. dr. Janez Bogataj. ''Kranjska klobasa se samo pogreje in se servira na krožniku ali pa tudi na roko.''
Bogataj je imel ob otvoritvi festivala tudi nagovor, v katerem je dejal, da kranjske klobase še kako dobro poznajo tudi naši izseljenci po svetu, ki jih proizvajajo kar sami. ''Vsako leto, ko je Festival kranjske klobase v Sloveniji, je Festival kranjske klobase tudi v Clevelandu v Združenih državah Amerike,'' je še dodal Bogataj. Slovenska specialiteta je enkrat prišla celo na naslovnice svetovnih medijev – leta 2006 je Sunita Williams, ameriška vesoljka s slovenskimi koreninami, nekaj klobas odnesla s seboj na vesoljsko postajo.
Nekaj o zgodovini kranjske klobase
''Legend o tem, od kod je kranjska klobasa doma, je zelo veliko,'' nam je razložil Bogataj. ''Gre za ljudske pripovedi. Ena od njih pripoveduje, da se je Franc Jožef, avstroogrski cesar, s kočijo peljal z Dunaja proti Trstu. Ker je bil lačen, se je ustavil v Naklem pri Kranju. Gostilničar mu je rekel, da nimajo nič posebnega, le ene navadne klobase. Cesarju so klobaso serviral, nato jo je pokusil in rekel: 'Pa to ni navadna klobasa, to je vendar kranjska klobasa!'''
Poimenovanje kranjske klobase namreč res izvira iz iz časa Avstroogrske v začetku 19. stoletja. Že takrat so poznali vrsto izdelkov oziroma jedi z regionalnim poreklom, klobase pa niso bile nobena izjema. Med njimi so bile tako nürnberške, braunschweigerice, debrecinke, poljske ... in tudi kranjske klobase. Torej je dobila naša klobasa ime, ker je bila to posebna vrsta klobase s Kranjskega, nekdanje monarhijske dežele. Kranjske klobase bi lahko zato opredelili tudi kot slovenske klobase, saj je bila Kranjska dežela, ki je bila od vseh drugih dežel edina povsem slovenska, izraz Kranjec pa je bilo drugo ime za Slovenca.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.