Pri snemanju albuma mu je načrte prekrižal teroristični napad na Pariz

Na albumu je devet novih skladb, katerih avtor glasbe in besedil je Gibonni, napisal pa jih je v obdobju 2014-2016 na otoku Korčula in v Splitu. Pesmi glasbenik vedno piše na morju. "Na morju si miren. Če želi človek biti kreativen, mora slišati svoje misli. Živimo prehitro. V mestu si ves čas živčen. Parkirišče iščeš 100 let, nikjer ni prostora, jeziš se v prometu. Od vsega tega se moraš fizično oddaljiti, da lahko najdeš neki mir in napišeš intimne pesmi. Mislim, da v mestu ni intime. Mesto je odlično za alternativne umetnike. Mesto s sabo nosi nervozo in to je zanje dobro. Jaz pa imam rad intimo. V pesmih govorim o sebi. Nisem jezen na vlado. Če si neki hip-hop umetnik, če si raper, moraš biti zelo jezen na vse okoli sebe. Če živiš v divjini tako kot jaz, se nimaš na koga jeziti. Ne morem se jeziti na limone, na olive, na ribe - ne jezim se, samo jem jih (smeh). Urbana sredina je dobra za alternativne umetnike, za intimne pa je boljša vas," pojasnjuje Gibonni.

Na albumu poleg Gibonnija poje tudi njegov dolgoletni prijatelj Oliver Dragojević. Zato ga je tudi poimenoval Familija (po slovensko družina). "Midva sva družina, ker se tako dolgo poznava in ker sta najini življenji tako zelo prepleteni. Še celo v Splitu živiva zelo blizu skupaj - med nama je samo 200 metrov zračne linije. Na začetku nisva vedela, kaj bo nastalo iz tega - ali bo Oliver imel svoj album, jaz svojega, enega pa skupnega. Delala sva album za dušo. Album Familija je album za dušo. Oliver na njem poje moje pesmi, ki so mu všeč, jaz pa svoje, ki so mi všeč. Ker sva oba na sceni že dolgo časa - še posebno on - obstajajo neki ljudje, ki naju navdihujejo in te sva povabila v goste. Tako, da je album videti bolj ambiciozno, kot je bil v resnici. Delali smo ga po principu: 'Ajde, da nam bo lepo' in iz te neke energije je prišlo do tega, da so prišli igrat mojstri, kot so: Manu Katché, Pino Palladino, Antonio Serrano, ki ima dva grammyja, Steve Stevens, ki igra z Billyjem Idolom, je pa tudi avtor njegovih pesmi. Steve mene oziroma neke moje pesmi že dolgo časa obožuje. Pravi, da se dobro počuti, ko jih igra. Rekel sem mu: 'Igraj jih'. On pa pravi: 'Hvala ti.' To se mi zdi neverjetno. Super. Tako, da so na tem albumu igrali res neki dobri ljudje," pravi Gibonni. Produkcijo albuma podpisujeta Nikša Bratoš in Elvis Stanić, dolgoletna sodelavca obeh glasbenikov.

Gibonni sicer hitro spusti ljudi blizu sebe. Pravi namreč, da nima časa za igranje velike zvezde. "To je za ljudi, ki imajo veliko časa ali pa so budale. Mene zanimajo talentirani ljudje. Da pridejo do mene čim hitreje in da lahko čim hitreje začnemo delati nekaj pametnega," nam je dejal Gibonni.

Kljub temu, da se z Oliverjem poznata že zelo dolgo časa, pa je ob njunem prvem skupnem projektu o njem odkril nekaj novega. "Odkril sem, da je najboljši pevec vseh časov, tako da mi je bilo resnično v čast delati z njim. Ko sem pisal te pesmi, so namreč imele drugačen zvok. Pesem Gdje to piše je bila v moji izvedbi takšna, da bi lahko šla na album III skupine Led Zeppelin. Veliko bolj agresivna je bila. Lahko bi končala tudi na albumu skupine Cult. Ko jo je odpel Oliver, pa si takoj videl palme, takoj je bila to Dalmacija - ni druge. Preveč avtoritativen je v tem, kako poje. Mislim, da tudi, če bi mu dal, da poje neko pesem skupine Radiohead, ta zvenela kot Oliver. Imaš nekaj takšnih primerov na svetu, ko je pevec enostavno tako sugestiven, da vse zveni, kot da je njegovo. Poslušal sem Stevena Tylerja iz skupine Aerosmith, kako poje pesem skupine The Beatles. Ta ni zvenela kot pesem skupine The Beatles. (smeh) To se mi zdi zelo zanimivo. Nekateri ljudje so preprosto preveč ekspresivni," ugotavlja glasbenik.  

Ploščo bi sicer morali posneti v Kopru. "Rad imam Primorce, ker so malo podobni Dalmatincem. Pustijo te na miru. Vsi vedo, kdo si, a te nihče ne moti, samo častijo te. Zelo prijajateljska atmosfera je. Studio je odličen, zelo blizu je tudi letališče, blizu je Ljubljana, blizu je Trst. Ker imam veliko mednarodnih ljudi, moram misliti na vse. Da se ne izgublja čas za to, da pridejo, da se dobro počutijo in da lahko delamo - pa da nismo v centru. V mestu je preveč motečih dejavnikov. A potem je prišlo do terorističnega napada v Parizu in nikomur ni bilo do tega, da bi sedel na letalo. Manu Katché je Francoz iz Pariza. Želel je biti s svojo družino. Pino Palladino ne bi šel na avion, želel je iti z vlakom nekam ne preveč daleč. Vedeli smo, da so se malce prestrašili, zato smo se odločili, da ploščo posnamemo v Parizu. Našli so nam dober studio. Šli smo tja. Nas ni strah," pravi Gibonni.

Samo snemanje z Oliverjem je sicer teklo gladko. "Predolgo se poznava, da bi lahko bilo kaj težav," nam je dejal Gibonni. Se je pa bal, da bo hotel vzeti vse njegove pesmi. "Eno sem skril pred njim, saj sem vedel, da bi mi jo gotovo vzel. Ker je zase vzel najboljše, sem moral sebi napisati še eno. Z neko božjo pomočjo mi je to tudi dokaj hitro uspelo. A to sem napisal po tem, ko sem njemu dal vse, tako da imam čisto vest," nam je zaupal 47-letnik. Z novega albuma ima kar nekaj najljubših pesmi. "Všeč mi je Oliverjeva Za tvoje dobro. Govori o temi, ki mi doslej nikoli ni padla na pamet in mislim, da je zelo dobra. Mogoče ne bo hit. Sta pa še dve dobri pesmi, ki ju pojem jaz: Udica, ki govori o nesmiselnosti vojne na en moj način in Nisi više moja bol, s katero se poslavljam, a ne za vedno," nam je v smehu dejal glasbenik.

Nekaj novih pesmi je Gibonni že predstavil na koncertu v Ajdovščini, jih pa bo tudi na prihajajočih nastopih v Sloveniji. "V Ajdovščini sem nastopil kmalu po izidu albuma in v zelo velik kompliment mi je bilo, ko sem videl, da jih že znajo. Sčasoma jim bodo še bližje v čustvenem smislu," napoveduje Gibonni. Na nekaj koncertih se bo glasbeniku pridružil tudi Oliver. Zagotovo na tistih v Ljubljani in v Mariboru. "Najmanjši problem sva Oliver in jaz. On za koncert potrebuje samo klavir in pepelnik, jaz pa samo pepelnik. To je najmanjši problem. Problem je v nečem drugem: pri pesmi Onako, od oka recimo eden igra na harmoniko, pihalcev je pet. Jaz samo za eno pesem potrebujem šest ljudi. Moram jih nekam pripeljati, jih namestiti, jim najti prenočišče, poskrbeti za jedačo in pijačo. To je kaos. Ne želim pa igrati nečesa, če ne najdem neke idealne forme. Da bi izvedla te pesmi tako, kot želiva, to pomeni kar precejšnji zalogaj. On ima rad godalce, jaz pihalce, on ženski zbor, jaz moški (rad imam ta močnejši zvok, on pa ima raje nežnejši, saj ima močan glas). Da bi bila na enem mestu, bi moral vzeti kredit. (smeh) Tako, da ne moreva biti skupaj v vsakem mestu," pojasnjuje Gibonni.

Kondicijo za nastope sicer ima, a ne več takšno, kot jo je imel v preteklosti. "Prej sem lažje pel, ko nisem kadil. Devet let nisem, zdaj pa sem na žalost spet začel. Nikar ne začnite. Imam pa veliko razumevanja za kadilce. Na mojem koncertu imajo posebno pavzo, saj vem, da preživljajo veliko problemov. Rečem jim, naj si vzamejo odmor in se vrnejo in bom ponovil to pesem. To je velika težava. Dve in pol urnega koncerta ne morem peti vsak dan. Prej sem ga lahko. Zdaj pa lahko pojem enega ali dva na teden. Avtogol. A delam na sebi. Bomo videli, kaj bo. Sicer pa sem veliko v naravi. Rad se sprehajam. To je super za možgane in zame. Zelo rad tudi veslam. To mi je všeč. To je moj šport. Ko se ukvarjam s tem, so živci super stabilni," nam je dejal Gibonni. Rib z Oliverjem pa ne lovi. "On lovi, jaz pa pripravljam logistiko - žar, drva ... Jaz sem bolj vaški tip, on pa morski," pojasnjuje glasbenik.

Želi pa si samo, da mu nič ne bi pokvarilo tega leta. "Povsem pozitivno sem razpoložen in bog ne daj, da bi kdo to pokvaril. Želim si samo, da bi bilo čim dlje tako," nam je za konec še dejal glasbenik.