Svetovna kulturna javnost praznuje 250-letnico rojstva velikega avstrijskega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Minister za kulturo Vasko Simoniti in avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko sta se že pred osmo uro zjutraj poklonila temu velikemu avstrijskemu skladatelju. Na vogalu avstrijskega veleposlaništva na križišču Prešernove ceste in Veselove ulice sta odkrila 30 centimetrov visok kipec skladatelja in predenj položila cvetje.
Kot je povedal minister Simoniti, je v letu, ko po vsem svetu praznujejo obletnico skladateljevega rojstva, prav, da Avstrija, ki je zelo ponosna na svojega velikega glasbenika, na simbolni ravni tudi v Ljubljani obeleži dan rojstva tega glasbenega genija, ki je še danes aktualen.
Veleposlanik Valentin Inzko pa je dejal, da je slovesnost "poklon evropskemu Mozartu". Kot je povedal, je Mozart statistično gledano tretjino svojega življenja preživel na potovanjih in v tem času obiskal več kot 200 različnih mest in krajev. Mozarta je označil kot "popolnega človeka", ki je "navdih dobival od zgoraj".
Kamnit kipec skladatelja bo na začasnem podstavku na pločniku na vogalu avstrijskega veleposlaništva, ki so ga za to priložnost simbolno preimenovali v Mozartov trg, stal ves dan, ves dan pa ga bo spremljala tudi Mozartova glasba. Nato se bo kipec preselil v prostore avstrijskega veleposlaništva.
Ob zvokih Mozarta "zveni" tudi Evropa
Ob zvokih Mozartove glasbe ter z uvodnimi nagovori avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla in podpredsednice Evropske komisije Margot Wallström se je v Salzburgu začela dvodnevna konferenca Zven Evrope, na kateri okrog 300 udeležencev iz sveta politike, znanosti, umetnosti in medijev razpravlja o izzivih in izgledih za evropski projekt v luči globalizacije in naraščajočega skepticizma ljudi, ki ga je razkrila dvojna zavrnitev ustave EU lani na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.
"Evropa ne sme biti problem, temveč rešitev," je poudaril Schüssel, ko je udeležence pozval k razpravi o Evropski uniji "ne le kot ekonomski ideji, temveč tudi kulturni ideji, projektu, ki nas združuje, ki pa mora imeti cilji, se zavedati priložnosti in poznati svoje omejitve". Pri tem se velja zgledovati po Mozartu, ki na dan 250. obletnice njegovega rojstva "stari celini še vedno ponuja glasbo za prihodnost" in je eden prvih resničnih Evropejcev.
Da morajo o prihodnosti Evrope odločati ljudje, pa je menila komisarka Wallströmova. "Demokracija ni le šport za gledanje, temveč zahteva aktivno sodelovanje in dobro vodstvo," je menila in pristavila, da bo tudi ustava možna le, če bo razprava o njej široka in konkretna. "Simfonija lahko uspe le, če ljudje napišejo melodijo," je dejala.
