NAFTALIN: Podrli prometni znak in dobili ime skupine

Glasbena pot gorenjske skupine se je začela leta 1985 v Kranju. Pevec in vodja skupine Toni Kapušin je že pred tem sodeloval s še eno skupino z gorenjskega konca pod imenom Sibila, kjer je pel skupaj s Heleno Blagne, še prej pa z Romano Kranjčan oziroma Romano Ogrin, kot je bil njen tedanji priimek.

Pot skupine je tako kot veliko drugih slovenskih zasedb prekinilo služenje vojaškega roka. ''K vojakom'' je moral seveda tudi Toni. ''Povem čisto po pravici – takrat se mi je svet podrl,'' nam je v spominih na tedanje čase povedal Kapušin. Ravno v tistem času so namreč imeli največ nastopov: ''Petke, sobote in nedelje smo imeli 'non stop' vse zasedene.'' Ko se je vrnil iz vojske, je Kapušin želel ponovno obuditi skupino. S člani so bili namreč veliki prijatelji – z omenjeno Heleno Blagne, s klaviaturistom Tonetom Flajšmanom, bobnarjem Štefanom Ježem (prej je igral pri Buldožerjih) … To mu ni uspelo, saj si je dotlej že vsak našel svojo pot, zato je bil razpad skupine neizbežen. Kapušin se je tedaj spomnil na vabilo neke druge gorenjske zasedbe (poslali so mu ga že v času služenja vojaškega roka), predhodnice Obvezne smeri, če bi morda pel pri njih. ''Šel sem jih poslušat, bili so mi všeč in rekel sem 'ok','' pravi Toni. Skupina je kmalu dobila ime in to prav na poseben način: ''Ko smo šli na neko vajo, mislim, da je bil sneg, smo se zaleteli v znak za obvezno smer, ga podrli in tako se je rodilo ime skupine.''

Uradno se je pot Obvezne smeri začela leta 1986 na festivalu Pop delavnica, ki je veljal za nekakšno nadaljevanje Slovenske popevke. S skladbo Srce je popotnik so nastopili kot ''totalni outsiderji''. Glasbo je sicer napisal Kapušin, besedilo pa Ivan Sivec. ''Ker mu je bila glasba tako všeč, je Ivan naredil besedilo v eni uri. Rekel je, 'to je 100-odstotno hit', kar se je tudi zgodilo,'' razlaga Kapušin. Čeprav je bila tisto leto konkurenca zelo močna (nastopile so npr. skupine, kot so Bazar, Avtomobili, Gu-Gu, Moulin Rouge ter Božidar Wolfand Wolf in Majda Arh), je občinstvo zmago prisodilo Obvezni smeri. Od takrat je šla pot skupine strmo navzgor: ''Vse skupaj se je spremenilo čez noč. Tako rekoč v nekaj dneh sem začel dobivati na dom gore pisem oboževalk, po 20 na dan zagotovo,'' pravi Toni. Začeli so se klici – če so prej bolj kot ne igrali na Gorenjskem, so od tedaj naprej ''obredli'' skoraj celo Slovenijo, pot pa jih je vodila tudi v tujino.

Čez praznike spet bom doma

Razpad
Zgodba o uspehu Obvezne smeri je trajala do začetka 90. let, potem pa je šlo vse skupaj počasi navzdol. Člani skupine so si namreč ustvarili družine in dobili otroke, največja težava pa je bilo usklajevanje glasbe in njihovih služb. Zaradi tega so nekateri člani odšli, prišli so novi, a po sedmih letih muziciranja Obvezne smeri ni bilo več. Nekateri so sicer popolnoma prenehali z glasbo, Kapušin in basist Robi Lukač pa sta ustanovila trio, ki je okrog deset let nastopal na porokah, zabavah in različnih obletnicah.

Skupina je med svojim delovanjem izdala sedem avtorskih projektov, kaset in eno zbirko z naslovom 12 najlepših. Svojo prvo kaseto z naslovom Srce je popotnik, kar je bil tudi naslov njihovega že omenjenega prvega hita, so prodali v nakladi okoli 80.000 izvodov, kar je izjemna številka. Obvezna smer se lahko pohvali s kar nekaj zimzelenimi uspešnicami: Čez praznike spet bom doma, Srce je popotnik, Komaj ti je 17 let, Valovi ljubezni, Utrip srca, Zaplešiva ča ča ča, Moja Slovenija, Dve ljubezni in Preden greš zagotovo spadajo mednje. ''Mnogi, vsaj moja generacija, tudi malo mlajši, znajo peti na pamet vse skladbe. Refrene, kot npr. Čez praznike spet bom doma, pa zna tudi vsa mladina po veselicah,'' nam je povedal Toni. Avtorji skladb so poleg članov skupine tudi uveljavljeni avtorji, kot so Dejvi Hrušovar, Dušan Velkaverh, Ivan Sivec, Tomaž Kozlevčar, Martin Štibernik, Karmen Stavec in drugi.

Kapušin: Sedanja slovenska glasba je neposlušljiva
Skupina je sicer redno nastopala tudi v različnih radijskih in televizijskih oddajah, sodelovala pa je tudi na številnih festivalih. Poleg omenjene Pop delavnice so se leta 1987 z Majem predstavili na Melodijah morja in sonca, leta 1998 pa so kot ponovno združeni s skladbo Ko pade noč nastopili na Emi (zmagal je Vili Resnik s pesmijo Naj bogovi slišijo). Bi se Obvezna smer še kdaj udeležila kakšnega podobnega festivala? ''Bi se udeležili, samo je potrebno vedeti, da vsaka skladba pomeni okrog 1.000 evrov stroškov. Če jo naredim sam seveda, je pa tukaj veliko vprašanje, če bom izbran. Prišlo je namreč do situacije, ki je ista že nekaj let, da samo izbranci iz določenega kroga pridejo na te festivale, televizijo in radio, čeprav ni pomembno, ali je glasba dobra ali slaba,'' pravi Kapušin, ki je prepričan, da se s tem slovenski glasbi dela ogromna škoda. ''Žalostno je to, da se moramo boriti za to, da bi bilo več slovenske glasbe na radijskih postajah.''

Ob tem je dodal, da zelo pogreša pravo slovensko popevko, kot glavni razlog za slabšo kakovost glasbe pa navaja prevladujoč elektronski ritem in odsotnost prave melodije: ''Danes vse sloni na neki aranžmajsko zelo bogati glasbi, a to je glasba 'od danes do jutri'. Ta glasba ne more obstati, te glasbe ne bo nikoli pela mladina kot npr. našo ali pa npr. od Hazardov, od Don Juanov … To je popolnoma neposlušljiva glasba, čeprav gre za odlične glasbenike.'' Sam tudi meni, da je več poudarka na videospotih oziroma vizualni podobi kot pa na sami glasbi: ''Doma sem zadnjič gledal en video in to samo zato, ker sem videl 'dobre riti' in noge. Glasbe sploh slišal nisem. Potem pa sem med vožnjo v službo to isto skladbo ujel na radiu in sem rekel dobesedno 'kakšna blesava glasba'. Tudi ko gledam našo Emo – na odru je ogromno nekega balasta, nekih plesalcev … Pevke pravijo, da so dva meseca izbirale obleke, namesto da bi 95 odstotkov časa raje posvetile glasbi.''

Nekaj strupenih puščic je Kapušin usmeril tudi na odnos Slovencev do hrvaške glasbe: ''Ko pride ena hrvaška zvezda, ji pogrnemo rdečo preprogo, se klanjamo ... Sam ne grem več na noben koncert hrvaških glasbenikov. Ker kadar oni pridejo, je za njih tukaj vse postlano z rožicami.'' Sam sicer meni, da so za to v veliki meri odgovorni tudi mediji.

Komaj ti je 17 let


S polno paro naprej
Obvezna smer je svoj preporod začela na začetku leta 2010, saj od tedaj spet nastopa tudi kot šestčlanska zasedba. S tem so se uresničila nekajletna Tonijeva prizadevanja po vnovičnem zagonu skupine, ki jo poleg Kapušina (vodja, vokal) in že omenjenega Lukača (bas) sestavljajo štirje novi člani: Andrej Smrekar (bobni), Andrej Mohorič (kitara), Janez Pristavec (klavir) in Jure Klančar (klaviature, harmonika). Ker je skupina to leto zaznamovala 25 let svojega delovanja, so v Medvodah konec februarja pripravili tudi veliki promocijski koncert z gosti.

Skupina je sicer pred kratkim izdala novo skladbo – Zapri oči. Gre za priredbo skladbe Pretend, ki jo je leta 1981 priredil in zapel Alvin Stardust, že leta 1952 pa so jo za Nata Kinga Cola napisali Lew Douglas, Cliff Parman in Frank Levere. ''Ta skladba mi je bila vedno všeč in vedno sem jo želel odpeti v slovenščini. To je se je zgodilo šele sedaj,'' je povedal Kapušin, ki nam je še zaupal, da v zadnjem času pogosto nastopajo, v načrtu pa imajo večji koncert na štajerskem koncu, kjer naj bi nastopili s Čudežnimi polji in še nekaterimi drugimi starimi mački.