Glasba

Klaxons: Vodi nas glasba in vedno naredimo tisto, kar čutimo

London/Ljubljana, 20. 04. 2011 10.54 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Na sceno so leta 2005 "pljusknili" kot del britanskega indie vala, ki je premešal kitarsko izročilo določenih bendov s hipijevsko sproščenostjo in rejversko energijo devetdesetih.

Indie je v primeru Klaxons le še žanrska oznaka, ki nekaj pove tudi o pristopu h glasbenemu ustvarjanju, a jih je medtem že ujela velika založba. Skupina je najbolj znana po osvežitvi plesne klasike Not Over Yet, znotraj žanra pa s singli, kot sta Magick in Golden Skans. Zanje in tudi za prvi album Myths of the Near Future je pobrala kup priznanj revije NME, pa tudi nagrado Mercury Prize in nominacijo za nagrado Ivor Novello. Zadnji izdelek benda je lanski album Surfing The Void, s katerega je uspešnica Echoes.

Klaxons so za prvenec dobili britansko nagrado mercury.
Klaxons so za prvenec dobili britansko nagrado mercury. FOTO: Reuters

Dve tretjini skupine prihaja iz Stratford-Upon-Avona, rojstnega mesta Williama Shakespeara, ki ga je v verzih težko preseči, a vseeno prispevate k pesniški slavi mesta.

Kreativno smo precej samosvoji, mogoče na svoj način prispevamo k dolgi angleški pesniški tradiciji, a ne gre za oživljanje in predelovanje klasičnega izročila. Smo pa res v podobni vlogi: kot je bil Shakespeare skozi gledališče na nek način izstopajoči pop umetnik svojega časa, se mi trudimo, da bi pustili pečat z glasbo, ki jo ustvarjamo malce drugače.

Bili ste del rock 'n' rave vala, medtem pa je Anglijo že osvojila nova generacija urbanih glasbenikov. Je to vplivalo na zvok novega albuma?

Bolj podzavestno kot načrtno. Nova plošča zveni bolj seksi, kar je vsekakor značaj R&B-ja, čeprav je zelo progresivno rockovska. Ne gre za nekaj, kar se opazi takoj, a spremljamo trende in urbana glasba nam je blizu, kar smo že pokazali s priredbama plesnih klasik Not Over Yet in Bouncer.

Vaš prvenec je bil ena ključnih britanskih indie izdaj zadnjih let. Ste zaradi uspeha čutili poseben pritisk pri ustvarjanju drugega albuma?

Ne, na glasbo ne gledamo tako. Vse, kar posnamemo in izdamo, je odsev nas, naših izkušenj in tega, kar čutimo, da je pomembno, da pokažemo svetu. Pritiska uspeha v resnici ne razumemo. Vse, kar hočemo početi, je ustvarjati glasbo, ki navdušuje nas in ljudi okoli nas.

S Florence & the Machine vas povezuje dejstvo, da ste kot zelo kreativen bend bend najbolj znani po predelavi (Not Over Yet/ You've Got The Love). Vam gre kdaj na živce, da je vaš referenčni komad predelava?

Najprej hvala za lepe besede, ampak ne, to nas ne moti. Pravzaprav nam je čisto vseeno. Za nas je glasba ustvarjaje okolja, v katerem ljudje pozabijo na vsakdanje stvari in se sprostijo. In to je vsa filozofija. Za to gre pri naši glasbi.

Imate kot indie bend pod okriljem velike založbe dovolj svobode?

Kolikor si jo vzamemo. Sami smo se odločili, da bomo iz "indie" scene prestopili pod okrilje velike založbe, ker lahko le tako postanemo zares velik bend in nastopamo na globalni sceni. Dejstvo je, da hočemo biti, kolikor se da priljubljeni, hočemo biti ekstremno popularni. Ne zaradi nas samih, ampak zaradi naše glasbe. Hočemo, da jo sliši čim več ljudi. In to se lahko zgodi le s pomočjo velike založbe.

A to prinaša tudi "božje intervencije", kot pri novem albumu, ki ga je založba najprej zavrnila kot preveč eksperimentalnega in vam dodelila Rosa Robinsona.

To drži le delno. Za novo ploščo smo posneli skoraj 30 skladb, med katerimi je bilo veliko eksperimentov. Ob tem, kar smo objavili, smo posneli še za več kot celo ploščo glasbe. Skupaj z založbo, a s popolno kreativno svobodo, smo se odločili, da bomo album nekoliko prilagodili okusu trga. Občinstvo, ki nas spoznava že od prej, je tako dobilo ploščo, ki sledi pretekli zgodbi, vsi, ki nas radi poslušajo zaradi nepredvidljivih izletov, pa so tudi prišli na svoj račun.

Ravno to mi je pri vas všeč: ste velik bend, delujete pa po načelih alternativne scene: dovolite si stranske projekte, EP-bje, kompilacije, single mimo albumov ...

Imamo zanimivo glasbo. Kar koli počnemo, vedno nas vodi glasba in vedno naredimo tisto, kar čutimo, da je prav.

Preden je vskočil Ross Robinson, je ploščo produciral James Ford iz skupine Simian Mobile Disco. Koliko njihovega melodičnega vokalnega zvoka je ostalo?

Precej, saj imamo radi melodiko in vokale. Ob produkciji je bil James v skupini dolgo tudi bobnar, a smo se odločili, da ga zamenja Stefan, da smo razjasnili vloge. James je tako na novi plošči sodeloval kot koproducen, še vedno se veliko družimo, saj smo prijatelji. Žal ni več v bendu, a Stefan ga je odlično zamenjal.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.