Zlata palma je ob zaključku letošnjega 60. filmskega festivala v Cannesu očitno šla v prave roke, saj je bil Cristian Mungiu s svojo dramo 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva ves čas eden glavnih favoritov. Turški književnik Orhan Pamuk, eden od devetih članov žirije, ki ji je predsedoval Stephen Frears, je izjavil, da je bila njihova odločitev dokaj lahka in brez pretiranega razpravljanja. Film je favorizirala tudi sedma sila, za najboljšega pa so ga označili tudi predstavniki mednarodnega združenja kritikov FIPRESCI, kar je še en dokaz več, da je mladi romunski filmar osvojil srca na 60. festivalu v Cannesu.
Njegov film je iskrena zgodba o ljudeh, ki gledalce nagovarja z enostavnim filmskim jezikom, obenem pa pušča močan vtis. Film z zgodbo o študentki, ki v času komunizma pod vodstvom Causescuja želi opraviti nezakoniti splav, izvrstno funkcionira kot mračna in turobna slika ene osebe, a tudi usode cele družbe. To je še en dokaz renesanse romunske kinematografije, ki v zadnjih letih doživlja izredne uspehe v Cannesu in na ostalih filmskih festivalih. Poleg filma 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva je v Cannesu posebno nagrado dobil tudi film California Dreaming Cristiana Nemescuja (lani je tragično preminul v 27. letu), ki je bil prikazan v sekciji Posebni pogled. Pred dvema letoma je glavno nagrado v isti sekciji dobil Cristu Puiu za film Smrt gospoda Lazarescuja, lani pa je v Cannesu zlato kamero osvojil 12:08 Vzhodno od Bukarešte, pod katerega se je podpisala Cornelia Porumbia. Romunska kinematografija očitno postaja ena od trenutno najzanimivejših v svetu.
Zlata palma za najboljšo režijo je pričakovano končala v rokah Juliana Schnabela za film Skafander in metulj (Le scaphandre et le papillon). Drama o Jeanu Dominiqueu Baubyju, bivšem uredniku francoske revije Elle, ki je po možganskem infarktu ostal popolnoma paraliziran, tako da je lahko komuniciral le še z mežikanjem enega očesa, je inventivno režiran film, v katerem nam newyorški umetnik iz prve roke daje natančen vpogled v življenjsko tragedijo človeka. Gre za film, ki govori o zmagi človeškega duha: Bauby je z mežikanjem enega očesa črko za črko napisal svojo biografijo, po kateri je Schnabel posnel film.
Posebno nagrado ob 60. obletnici Cannesa je dobil Gus Van Sant za film Paranoid Park, ki ponuja še en izvrsten avtorjev vpogled na realni svet ameriških najstnikov, ki je kilometre daleč od hollywoodske fikcije, ki mlade Američane prikazuje kot lepe in neumne klone. Veliko nagrado žirije je dobil intimni in prekrasno posnet japonski film Nogari no mori, v režiji Naomi Kawase; za najboljši scenarij so proglaslil Na robu raja Fatiha Akina (Z glavo skozi zid), za še en uspešen prikaz o približevanju različnih kultur in nacij, na katere se ta nemško-tuški režiser še kako dobro razume. Za najboljšega igralca so proglasili Rusa Konstantina Lavaronjenka za vlogo v sicer nič kaj prida filmu The Banishment Andreja Zvajginceva, v ženski konkurenci pa so nagradili Južnokorejko Jeon Do-yeon, za vlogo v filmu Secret Sunshine.
Konec avgusta sledijo … Benetke!
Berlinu in Cannesu bodo sledile Benetke, kjer bo zadnji letošnji filmski festival t. i. velike trojice. Letošnja Mostra bo potekala od 29. avgusta do 8. septembra, program pa bodo objavili 26. julija. Direktor Mostre Marco Muller pa je v Cannesu, kot je že običajno, napovedal, kaj lahko na najstarejšem svetovnem filmskem festivalu pričakujemo. Letošnja ponudba zveni zelo zanimivo: biografija Boba Dylana I’m Not There Todda Haynesa, vohunski triler Lust, Caution Anga Leeja, 3-D spektakel Beowulf Roberta Zemeckisa, drame Kena Loacha (These Times), Paula Thomasa Andersona (There Will Be Blood) in Erica Rohmerja (Les Amours d'Astrée et de Céladon), itd. Že nekaj časa pa je znano, da bo zlatega leva za uspešno kariero v Benetkah prejel kultni režiser Tim Burton.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.