18. LIFFe: Uspela instalacija

Instalacija ljubezni (Panorama svetovnega filma)

Mojca (Bernarda Oman) je gospa v najlepših letih, ki je poročena z Vaskom (Brane Završan), bogatim trgovcem z mesom. Ker ima po finančni plati v življenju vse, kar ji srce poželi, se ob dejstvu, da ji ni treba delati, vsak dan bolj dolgočasi. Njena otroka sta že odrasla, sama pa je priložnostna zbiralka in ljubiteljica slik uveljavljenih umetnikov. Ko ji nekega dne njena hči Nike pokaže njen kip, ki ga je pred davnimi leti naredil njen nekdanji ljubimec Miloš Rant (Igor Samobor - sedaj Nikin mentor), pa se v Mojci prebudi strast, da bi se z Rantom, ki je medtem postal svetovno znan videoumetnik, spet zbližala. Toda vse je vnaprej zrežirano, saj Mojca ne ve, da je postala objekt nove videoinstalacije, nad katero bdita Rant in njena hči Nike. Mojčin lov za ljubeznijo kmalu postane avantura za vse vpletene, njena ljubezen pa se namesto na Ranta preusmeri na mladega in perspektivnega slikarja Egona Šenka (Branko Jordan), ki sicer velja za pravega umetniškega "casanovo". Mojca se prepusti sanjarjenju, vse skupaj pa ni več prava realnost temveč nekakšna virtualna resničnost, ki jo po scenariju dirigira režiserka filma v podobi Dese Muck.

Drugi film Maje Weiss, po solidnem in vaečkrat nagrajenem prvencu Varuh meje (2002), vsekakor pomeni svež veter na slovenski filmski sceni. Instalacija ljubezni, ki je edini igrani celovečerec na letošnjem LIFFu, je film v filmu, ki pa ves čas bolj ali manj uspešno pilotira tako med resnično kot tudi virtualno platjo. Film odlikujejo zanimivi in dobro odigrani liki, posebej velja pohvaliti Omanovo in Samoborja, obenem pa je tako z osrednjim dogajanjem kot s stranskimi vložki dovolj zanimiv, da nas brez težav popelje skozi slabih sto minut svojega trajanja.

V filmu je več zanimivih stranskih likov, npr. Polona Vetrih kot urednica tabloida, Desa Muck kot blebetava in živčna režiserka ter Ivanka Mežan, seveda kot dobra babica. Muckova je na letošnjem festivalu slovenskega filma v Portorožu prejela celo nagrado za najboljšo stransko igralko.

Svečano premiero je popestril tudi obisk legendarnega Arsena Dedića, saj je Weissova kot osrednjo temo v film uvrstila eno izmed njegovih pesmi. Po projekciji pa je bila v Cankarjevem domu tudi dražba slik metuljev Egona Šenka iz filma, del izkupička dražbe pa je šel v dobrodelne namene, in sicer Društvu slovenskih filmskih ustvarjalcev.

In s kom ti seksaš? (Perspektive)

Ob koncu šolskega leta, pred začetkom poletnih počitnic, začno najstniki Elodie, Julie, Vincent in Nicholas razmišljati, da bi bilo dobro izgubiti nedolžnost. Temnopoltemu Vincentu je všeč Elodie, a ker ga ima ona za najboljšega prijatelja pri tem tudi ostaja, čeprav med njima vlada prijetna napetost. Vincent pa nekega dne v navalu strasti kar v šolski garderobi seksa z Julie, najboljšo prijateljico Elodie. Ko se vse skupaj razve, gresta Vincent in Nicholas stavit, da bo tudi on še pred počitnicami spal z Julie, zato jo začne osvajati. Elodie se Julie (ne da bi vedela za stavo) maščuje tako, da devištvo pokloni Nicholasu, čeprav je zaljubljena v lepega Kevina. Šolsko leto se izteka, meja med prijateljstvom, ljubeznijo in poželenjem pa je mnogokrat zabrisana. Še posebej, če si star petnajst let. Junaki kmalu spoznajo, da pravo prijateljstvo lahko vodi v ljubezen, poželenje pa še zdaleč ni vse ...

Film o vzponih in padcih, radostih in bridkostih prve ljubezni in tegobah najstništva. Lola Doillon je hči režiserja Jacquesa Doillona, ki je očitno po očetu podedovala smisel za filmsko delo z mladimi. Njen prvenec govori o tem, kaj se dogaja v glavah najstnikov, ki gredo prvič skozi stvari kot so spolnost, čustva in ljubezen. Kar mnogim mladostnikom seveda ni tako lahko obvladati, zato je režiserka skušala prikazati to poplavo zmedenosti.

Zgodbo spremlja simpatičen humor, dobre vloge mladih igralcev, ki poskrbijo za nekaj zelo smešnih prizorov. Skratka prvenec režiserke, ki obeta, obenem pa film, ki zagotovo sede v srce bolj kot katerakoli ameriška najstniška komedija.

Surova ljubezen (Predpremiere)

Sandra (Asia Argento) je nekdanja prostitutka, ki obišče svojega nekdanjega ljubimca in poslovneža Milesa (Michael Madsen), a vendarle sprevidi, da je ljubezen med njima izpuhtela. Vežejo ju le šle občasni prebliski strasti, zato se dobesedno še zadnjič predata njunim sadomazohističnim igricam. Sandra v dolgove pogreznjenega nekdanjega ljubimca umori, zdi pa se, da je za vsem tem stoji Lester, šef skladišča, v katerem je začasno delala. Ta ji priskrbi, da iz Londona pobegne v Hongkong, kjer naj bi si priskrbela novo identiteto in se za nekaj časa potuhnila. Ko Sandra prispe v Hongkong, pa se vse obrne na glavo, saj jo poskušajo ubiti, nato pa ji postane jasno, da se je ujela v umazano igro manipulacij.

Režiser Olivier Assayas (pred leti na LIFFu prisoten s filmom Irma Vep) je skušal posneti moderni film noir, ki ne temelji na filmski logiki, temveč na stvareh, ki se dogajajo v sodobnem svetu. Film je tako, po besedah režiserja, nekje med resničnostjo in sanjami.

Za mnoge težka filmska izkušnja, saj film potrebuje nekaj časa, da se spravi v pogon. Asia Argento (Transilvanija, B Monkey) znova ne skopari z goloto in razkazovanjem svojih tetovaž, njena igra pa je surova in nekonvencionalna, kar nekatere pritegne, druge pa povsem odvrne. Erotična srhljivka za tiste, ki ne pričakujejo preveč in se radi pustijo presenetiti.