Rode: Slovenija je zgled, da glede finančnih problemov ne bo popuščanja

Na Svete Višarje blizu tromeje med Italijo, Slovenijo in Avstrijo so danes že 25. romali Slovenci iz zamejstva, izseljenstva in domovine. Na vrhu so prisluhnili predavanju tržaškega profesorja Tomaža Simčiča ter se udeležili maše, ki jo je z izseljenskimi duhovniki daroval kardinal Franc Rode.

Kot je v nagovoru poudaril Rode, na Svete Višarje vsako leto pridejo Slovenci in Slovenke iz matične domovine, zamejstva in izseljenstva. ’’Razlog, da se srečamo na tem kraju, so besede, ki jih je pred osemdesetimi leti v svoji preroški viziji izrekel prof. Lambert Ehrlich, ko je na vrhu z Marijino cerkvijo uvidel posebno poslanstvo slovenskega naroda v tem delu Evrope.’’

Nato se je dotaknil težkih trenutkov, ki jih preživlja Slovenija danes. Vzrok vidi ne le v gospodarski krizi, ampak predvsem v krizi moralnih vrednot. ’’Dokler si ne bomo resno zastavili vprašanja o vlogi moralnih vrednot v družbi, ne bomo izšli iz krize in ne bomo sposobni vzpostaviti prave demokracije. Diktatura lahko shaja brez vrednot, demokracija ne,’’ je poudaril in dodal, da se demokracija hrani in živi od trdnih etičnih načel.

Kot je poudaril, imajo pri teh načelih nenadomestljivo vlogo ustanove, kot so družina, šola, Cerkev, razne ustanove civilne družbe. ’’V interesu države je, da jih podpira in z njimi sodeluje. Ta potrebuje stalni dotok novih duhovnih energij. Vernik ve, kje je vir teh energij, v Njem, ki je začetek in cilj, alfa in omega našega bivanja. Brez te pomoči od zgoraj se sproži proces razpadanja in narod zapade v apatijo. Življenje izgubi smisel in lepoto, razrastejo pa se sebičnost, škodoželjnost, laž in prevarantstvo.’’

Rode je še poudaril, da država ni najvišja vrednota. ’’Klic vesti, notranji glas, ki je božji glas v človeku, je nad državo,’’ je poudaril in dodal, da države ne smemo ubogati, če od nas zahteva nekaj, kar je proti naši vesti in moralnim načelom. Upreti se moramo totalitarnim težnjam državam, je poudaril, saj s tem, ko branimo svobodo vesti, branimo demokracijo, ko preprečimo državi, da bi prestopila svoje meje, branimo svobodo, je še dodal.

Kardinal je pojasnil, da se je od leta 1933 položaj v Evropi spremenil na bolje, saj so velike ideologije, ki so temeljile na narodnem ali razrednem sovraštvu, druga za drugo propadle. Bridke izkušnje trpljenja, ki so ga evropski narodi prizadeli drug drugemu, so jih končno streznile in privedle do spoznanja, da se morajo zbližati in med seboj sodelovati. Kot je povedal, se je vsaj za našo celino uresničila Prešernova napoved, da ’’koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ne vrag, le sosed bo mejak.’’

"Odločitve papeža ne morem komentirati"

Kardinal Rode se je dotaknil tudi poziva Svetega sedeža k odstopu nadškofov v Mariboru in Ljubljani in dejal, da odločitev papeža Frančiška ne more komentirati. "Ni moja naloga, da sodim ter presojam papeževe odločitve, v njegovi službi sem in sem mu lojalen," je poudaril.

Prav tako ni želel komentirati ocen nekaterih, da je odločitev Vatikana preveč huda za slovensko Cerkev. "Meni se zdijo take sodbe le prehude. Mislim, da je neodgovorno presojati neke odločitve Vatikana, če ne poznaš vseh elementov, ki so do tega privedli. In močno dvomim, da bi imeli več elementov za presojo, kot jih imam sam," je dejal.

Meni pa, da je "problem sedaj zaključen". "Mislim, da ne bo drugih odločitev in ne sankcij, prepričan sem, da je zadeva že ad acta. Tudi v to, da bi združili celjsko in mariborsko, škofijo ne verjamem," je še dodal.

Povedal je še, da se v Vatikanu "že nakazuje strožja linija do duhovnikov in škofov". Papež Frančišek je "na začetku svojega pontifikata morda ravno z zgledom Slovenije hotel dati vsej vesoljni Cerkvi dokaz, da glede finančnih ali drugih problemov ne bo popuščanja", je še menil kardinal Rode.