UKCL: Otrok ni umrl med ali po operaciji, ampak ob slikanju prsnega koša

Otrok, ki je imel prirojeno srčno napako in so ga zdravili v ljubljanskem kliničnem centru, je umrl decembra lani, po njegovi smrti pa so v UKC Ljubljana uvedli vzročno-posledično analizo oziroma analizo temeljnih vzrokov. Čeprav gre za postopek, ki je zaupne narave, pa so Finance poročale, da so v tem nadzoru na UKC ugotovili številne sistemske pomanjkljivosti in neustrezno odločitev o načinu zdravljenja otroka.

Po poročanju Financ so namreč v UKC Ljubljana julija lani obravnavali dva novorojenčka s sindromom hipoplastičnega levega srca. Enega otroka so poslali v Izrael, kjer so ga operirali po standardni metodi, in otrok zdaj dobro napreduje. Drugega pa so operirali v ljubljanskem kliničnem centru. Trije zdravniki, vključno z Izraelcem Davidom Mishalyjem, se po neuradnih informacijah niso odločili za standardno operacijo, ampak so izbrali drugo metodo, ki je v UKC Ljubljana dotlej še niso izvedli in tudi po literaturi še ni veljala kot alternativna. Nato je operacijo opravil domači kirurg Robert Blumauer.

Otroka so nato septembra operirali še enkrat, takrat sta ga po neuradnih informacijah Financ po standardni metodi operirala Mishaly in domači kirurg, a nato je decembra otrok umrl.

Na UKC Ljubljana na očitke odgovarjajo: Odločitev o načinu operacije je bila strokovna odločitev

Borut Geršak, predstojnik KO za kirurgijo srca in ožilja v UKC, je na izredni novinarski konferenci v zvezi s primerom opozoril na tri stvari. "Otrok je bil operiran uspešno in je šel domov," je kot prvo pomembno stvar izpostavil Geršak. Otrok ni umrl med operacijo, ampak nekaj mesecev po operaciji ob rutinskem slikanju prsnega koša, je nadaljeval Geršak. Nato pa je poudaril še, da je imel otrok eno od najtežjih prirojenih srčnih napak.

Po Gerškovih besedah veliko staršev otrok, ki imajo tako srčno napako, niti ne želi operacije in tako otroci umrejo v bolnišnici. Tudi za otroka, o katerem zdaj pišemo mediji, Geršak pravi, da bi zagotovo umrl, če ga ne bi julija operirali, saj "ni bil transportibilen". "Skratka, zaradi njegovega stanja ga nismo mogli preseliti v kakšno drugo bolnišnico," je povedal Geršak.

Odločitev o tem, kakšna bo operacija, je bila strokovna, pravijo na UKC Ljubljana. Zavračajo vse očitke glede tega, da  slovenski kirurg ni bil primeren za operacijo. Kot pravi Geršak, je bila prva operacija očitno uspešna, ker jo je otrok preživel in odšel domov.

Po informacijah Financ naj bi iz poročila izhajalo tudi, da so pomanjkljivosti in latentne napake vgrajene v sistem in da brez sistemskih ukrepov ne bo mogoče izboljšati varnosti otrok s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana. Komisija naj bi tudi predlagala pregled primerov vseh do zdaj obravnavnih otrok v tem programu. V poročilu naj bi bilo tudi 16 priporočenih ukrepov za izboljšave pri odkrivanju in obravnavi otrok s prirojenimi srčnimi napakami.

Pooblaščenka za varnost v UKC Ljubljana Dušica Pleterski Rigler ni želela govoriti o tem, kakšne sistemske napake je komisija ugotovila. Dejala je, da bodo poročilo proučili strokovnjaki in izvedli spremembe na svojem področju.

'Pomembno je, da si zaupamo'

Medtem pa je strokovni direktor kirurške klinike Alojz Pleskovič poudaril, kako pomembno je, da v UKC Ljubljana obdržijo program kirurgije prirojenih srčnih napak. Problem, s katerim se soočajo ves čas, je kirurg, ki je usposobljen za najzahtevnejše posege na tem področju. Takšnega kirurga so po Pleskovičevih besedah našli v izraelskem kirurgu Mishalyju, s katerim zdaj delajo na izobraževanju. "Izobraževanje kirurga ne traja leto, dve, ampak praktično celo življenje," je povedal Pleskovič.

Pri vsem skupaj gre po Pleskovičevih besedah za timsko delo. A glede na zgodbe, ki pridejo v javnost, in informacije, ki odtekajo, je očitno, da imajo v UKC Ljubljana ljudje, ki delajo skupaj, zelo različna mnenja. Tudi v tokratnem primeru naj bi odgovorni za program že pred prvo operacijo otroka dobili pisno opozorilo enega izmed zdravnikov, da je izbrana oblika zdravljenja neustrezna in da se z njo ne strinja. Ne nazadnje pa so tudi informacije iz poročila, čeprav so zaupne narave, prišle v javnost.

Pleskovič priznava, da so tudi v UKC opazili, da se določeni člani strokovne ekipe "pregovarjajo" pred starši in da to ni nekaj pozitivnega. "Ampak v tej hiši je problem v tem, da mi dobrih, kvalitetnih delavcev ne moremo nagraditi, slabih ne moremo kaznovati in tudi odpustiti nekoga je izjemno težko," je dejal.