Virant: Zemljiški dolg je možnost za zlorabe za tiste, ki imajo dolgove

Državljanska lista (DL) predlaga spremembe stvarnopravnega zakona, s katerimi bi ukinili institut zemljiškega dolga. Ta je bil v zakonodajo umeščen za zavarovanje terjatev, vendar pa se je v praksi izkazal kot možnost za zlorabe za tiste, ki imajo dolgove, tudi do države, je dejal predsednik DL Gregor Virant.

Z uporabo zemljiškega dolga se mnogi izmikajo izvršbam, zato je najbolje, da se zemljiški dolg ukine, je poudaril. "Uporaba tega instituta narašča premo sorazmerno s številom padlih tajkunov," je ocenil. Med posamezniki, ki se po njegovem mnenju neupravičeno poslužujejo tega instituta, je naštel Igorja Bavčarja, Hildo Tovšak, Zdenka Pavčka, Marka Jakliča in še nekatere druge.

DL je omenjeni predlog spremembe zakona v obravnavo poslal po skrajšanjem postopku, pa je pojasnil podpredsednik DL Rihard Braniselj. Tehnično gledano gre po njegovem mnenju sicer za manjšo, vsebinsko gledano pa "tektonsko spremembo".

Institut zemljiškega dolga ima pri zavarovanju dolga podobno vlogo kot hipoteka, s to razliko, da imetnik dolga iz zemljiške knjige ni razviden. Ustanovitev zemljiškega dolga je namreč enostranski pravni posel, v katerem lastnik nepremičnine (lahko pa tudi upnik v soglasju z lastnikom) od sodišča pridobi t. i. zemljiško pismo. Takšno pismo lahko nato kot garancijo, denimo za posojilo, izroči posojilodajalcu, ki lahko v primeru, da posojilo ni poplačano, na podlagi pisma terja dolgovani znesek.

"Če hočemo priti do imetnika, moramo izpeljati cel postopek izvršbe," je pojasnil Braniselj. Prepričan je, da tega instituta pri nas še nekaj časa ne bomo pogrešali. Podatki bank, ki so jih prejeli v DL, namreč kažejo, da je iz celotne vsote zavarovanj, ki jih uporabljajo banke, zemljiško pismo le redko uporabljeno, saj namesto tega raje uporabljajo hipoteke.

"V času, ko je kreditna aktivnost praktično usahnila, imamo porast zemljiških dolgov, ki naj bi bili namenjeni predvsem zavarovanju ob pridobitvi posojila. Institut tega namena ni dosegel. Najbolj pomembno je, da to preprečimo in ga ukinemo," je dejal. Predlog spremembe stvarnopravnega zakona sicer predvideva, da se za že predložene zemljiške dolgove ne bo nič spremenilo.

Problematika zlorabe zemljiškega dolga je, kot je dejal Braniselj, tako obsežna, da bi si zaslužila posebno obravnavo policije in tožilcev. "Mislim, da se to že dogaja," je poudaril. Dodal je, da bi bilo treba zakon, ki ne doseže svojega namena, takoj spremeniti ali odpraviti.

Na ministrstvu za pravosodje so sicer ta mesec zaključili strokovno razpravo o spremembah zakonodaje, ki opredeljuje zemljiški dolg, dokončno rešitev pa naj bi oblikovali do začetka septembra. Na ministrstvu namreč zaznavajo, da se omenjeni institut izrablja za izigravanje upnikov.

Minister za pravosodje Senko Pličanič pa, kot je dejal Braniselj, že pripravlja spremembe zakonodaje, ki bodo ponujale zakonske rešitve, da bo mogoče predčasno in v kratkih rokih vpoklicati imetnike zemljiškega pisma, institucije pa bodo lahko ustrezno ukrepale.