Virant za izginule podpise krivi pomanjkljive predpise

Predsednik državnega zbora Gregor Virant je poudaril, da je napaka pri podpisih očitno nastala med kroženjem fotokopij podpisov med DZ in ministrstvom za notranje zadeve, sam prevzem podpisov v DZ ni problematičen. Toda v DZ in tudi na ministrstvu krivca za to niso našli in po Virantovih besedah za napako ni mogoče okriviti nikogar.

"Napaka s številom podpisom je posledica dejstva, da so v predpisih, ki ta proces urejajo, in dosedanji 15-letni praksi očitno v nekaterih točkah površnosti. Ko se dokumenti predajo v DZ, bi se moral narediti prevzemni zapisnik, ko gredo fotokopije na ministrstvo, bi se moral narediti zapisnik, in na poti nazaj isto," je pojasnil predsednik DZ.

Zdaj veljavni predpisi prevzemnih zapisnikov na vsaki točki ne zahtevajo. "Predpisi so pomanjkljivi, dosedanja praksa je slaba. Bila je sreča, da doslej do te napake ni prišlo," je poudaril Virant, ki tudi sam do zdaj ni vedel, kako ti postopki tečejo

Virant bo o pomanjkljivih predpisih govoril tudi z notranjim ministrom Vinkom Gorenakom, ki meni, da bi morali krivca začeti iskati v DZ. Kot je znano, je Virant vložil kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Kriminalisti se v DZ še niso oglasili.

Je pa na drugi strani 20 zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, ki so delali s podpisi, najelo odvetnico. Ana Iglič, pravna pooblaščenka zaposlenih na MNZ, je za oddajo SVET povedala, da zahtevajo, da ''se iz kazenske ovadbe izvzame javne uslužbence MNZ in DZ bomo prosili, da ugotovi odgovornost konkretne osebe.''

Moralna škoda državi je bila preprečena

Če v PS menijo, da bi objektivno odgovornost moral nositi Virant, imajo vso pravico, kot je pojasnil predsednik DZ, to državnemu zboru tudi predlagati, o čemer bodo nato odločali poslanke in poslanci. Virant je sicer zatrdil, da je glavni kontrolni mehanizem v procesu, hramba originalnih listov s podpisi v DZ, odigral svojo vlogo. DZ je namreč na ta način lahko preveril skladnost med tistim, kar trdi sindikat KNG, in kar so dejansko vložili v DZ, pri čemer je imel prav sindikat.

"Nepopravljiva škoda je bila preprečena. Referenduma o zakonu o slabi banki si sicer ne želim, vendar sem naredil vse, kar je bilo v mojih močeh, da bi zaščitil demokracijo in zakonitost," je poudaril Virant, pri tem pa priznal, da je zaradi zapleta nastala moralna škoda državi, DZ in ministrstvu za notranje zadeve (MNZ).

Erjavec: To se ne bi smelo zgoditi

"To se ne bi smelo zgoditi. Vem, da obstaja posebno navodilo, kako ravnati s podpisi za referendum. Če bi skrbno ravnali, se to ne bi zgodilo," pa so besede ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca. Po njegovem mnenju je treba najprej ugotoviti, zakaj je prišlo do napake, kdo ni spoštoval predpisov in kdo je za zaplet odgovoren.

V DZ so še enkrat poudarili, da so ves čas skrbno in varno hranili vse prejete originale, predlagatelj pa je tudi potrdil identično število vloženih listov. 25. oktobra je kurir DZ fotokopije seznama podpisov dostavil na ministrstvo. Ob tem je prejel potrditev zaprte prevzemne pošiljke v kurirsko knjigo, z žigom in podpisom pristojne osebe na MNZ. Čez pet dni pa je DZ po kurirju ministrstva prejel poročilo o nezadostnem številu podpisov. Skratka, v tem obdobju je moralo na relaciji med DZ in MNZ priti do napake.

Sindikati: Nedopustno je, da si umijeta roke in ne prevzameta odgovornosti

Sklep, da je nemogoče ugotoviti, kdo je storil "napako" pri predaji podpisov, je po mnenju Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) povsem nesprejemljiv. Sprašujejo se, kako naj bomo gotovi, da se podpisi ne bodo spet "izgubili" pri preštevanju podpisov za naknadni zakonodajni referendum o slabi banki in državnem holdingu.

Zato se pridružujejo opozorilu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki so ga naslovili na predsednika vlade in državnega zbora, da ima dogodek skrajno resne posledice, da "gre za izgubo zaupanja v inštitucije demokratične države in izgubo prepričanja o verodostojnosti dela pomembnih državnih organov, državnega zbora in vlade".

Predsednik DZ zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t. i. slabe banke, zaradi zapletov s podpisi še ni podpisal in poslal predsedniku republike. DZ je podpise pobudnikov za referendum o slabi banki zdaj znova poslal na ministrstvo, tokrat že po novih pravilih, in Virant pričakuje, da bo zdaj dovolj podpisov za določitev roka za začetek zbiranja 40.000 podpisov za referendum.

Najverjetneje v ponedeljek bo Virant tako določil rok za začetek zbiranja podpisov. Nato bo stekel 35-dnevni rok za zbiranje podpisov, to je nekje do 20. decembra, nato pa bo razpisan referendum, ki mora biti v 30 do 45 dneh od sprejetja akta o razpisu. Referendum o slabi banki bi tako lahko bil januarja. Virant je ob tem izrazil domnevo, da bi lahko bila tudi referendumska pobuda o slabi banki posredovana v presojo ustavnemu sodišču.