Letovanja: kopanje, igre in turnirji, zvečer pa disko in celo poroke

Vsako poletje Zveza Anite Ogulin in ZPM organizira letovanja v počitniških domovih v Zambratiji in Kranjski Gori, pa tudi taborjenje ob Bohinjskem jezeru in počitnice na Pokljuki. Obiskali smo eno od 10-dnevnih izmen v Zambratiji, kjer je pod vodstvom pedagoške vodje in v spremstvu zdravnice 12 vzgojiteljev skrbelo za zabavo 113 otrok. 

Irena Žerdin, ki je pedagoška vodja že zadnjih osem let, pred tem pa je bila 22 let vzgojiteljica, pravi, da so letovanja kar kmalu postala njena ljubezen. Prav v koloniji je spoznala tudi svojega moža. "Z Boštjanom sva se spoznala kot vzgojitelja v prvi koloniji, ki jo je vodila Anita Ogulin in od takrat sva se vsako leto vračala na letovanja," pravi. Tudi njuni trije otroci so odraščali v Zambratiji in Kranjski Gori, zdaj pa so tudi vsi trije že vzgojitelji, njen najstarejši sin bo letos tudi pedagoški vodja ene od sedemdnevnih izmen v Kranjski Gori. 

Žerdinova pojasnjuje, da sama kot otrok ni nikoli hodila na letovanja, saj so dopustovali s starši. "Nisem bila deležna te skupinske dinamike. Otroci se tu zabavajo s sovrstniki, imajo otroške in najstniške pogovore, kjer delijo skrivnosti in se ves čas družijo. Gre za čisto drugačen 'odklop', kot če greš na morje s starši," pravi. 

Za vsakega se nekaj najde: od športa do ustvarjanja in pogovorov

21-letna Anamarija Mihaljević se še dobro spominja, da je šla v kolonijo prvič v drugem razredu osnovne šole, od takrat pa vsako leto, vse do 17. leta. "Vračala sem se, ker je bilo vedno tako zabavno, ker je bilo toliko enih dejavnosti, ker je bil tako pester program in ker so se vzgojitelji res vedno potrudili za nas, hkrati pa nam pustili ravno prav prostega časa, da smo se lahko družili in spoprijateljili," je pojasnila in dodala, da je z nekaterimi od otrok še vedno zelo dobra prijateljica, tudi številni drugi so postali vzgojitelji. 

Pravi, da je zanimivo videti drugo plat letovanja, ne več preko oči otroka, ampak v vlogi vzgojitelja. "Kot otroci smo kdaj skušali tudi ponagajati, še sploh fantom, in velikokrat se nam je zdelo, da nam je uspelo, zdaj pa vidim, da so nas imeli vzgojitelji ves čas pod nadzorom, točno so vedeli, kaj se je dogajalo, samo večkrat so nam pogledali skozi prste in pustili, da smo pač igrivi otroci," pravi. 

Čeprav imajo otroci tudi prosti čas, zanje pripravijo ogromno aktivnosti. Letošnja kolonija je potekla sočasno z začetkom olimpijskih iger, zato so jo tudi temu primerno olimpijsko obarvali. "Na dan odprtja iger v Parizu je tudi v Zambratiji najmlajša deklica, štiri leta šteje, nosila plamen, najmlajša fantka pa olimpijsko zambratijsko zastavo. Takrat smo imeli tudi prve olimpijske discipline," je povedala in pojasnila, da so se igrali različne športne igre. 

Sicer pa se otroci vsak dan poleg dopoldanske in popoldanske zabave na plaži in kopanja lahko priključijo še popoldanskim dejavnostim. "Delavnice so razdeljene na športne delavnice, organiziramo različne turnirje – od nogometa, košarke, knock outa, odbojke, pa do balinčkanja, in pa ustvarjalne delavnice, kjer se slika, riše, plete zapestnice in kitke," je naštela Žerdinova, Mihaljevićeva pa je dodala, da je aktivnosti toliko, da se za prav vsakega nekaj najde.

Žerdinova je posebej izpostavila še pogovorne delavnice, ki se jih udeležujejo predvsem starejša dekleta. "Otroci se res zelo radi pogovarjajo. Tudi o temah, o katerih jim je s starši morda neprijetno govoriti. Tu pa imajo prostor, da lahko tudi anonimno zastavijo vprašanja, vzgojiteljice pa nanje brez obsojanja odgovarjajo in razvijejo debato," je pojasnila. 

Kakšni otroci so na splošno bolj sramežljivi, a vzgojitelji poskrbijo, da tudi njih vključijo v skupino. "Najprej ga pripeljejo do enega otroka, nato pa se vzgojitelj neopazno umakne, da otrok dobi prvega prijatelja in ko je prvi, potem je vse lažje. Običajno se nato hitro spoprijateljijo tudi z ostalimi," je pojasnila Žerdinova. 

Tudi 21-letni Luka Žerdin, ki je od malih nog obiskoval kolonije, zadnjih pet let pa je tudi sam vzgojitelj, bi takšna letovanja priporočil prav vsakemu otroku. "Predvsem zato, ker urijo socialne veščine. V teh kolonijah so otroci iz vseh vetrov in iz zelo različnih okolij z vsemi možnimi zgodbami. Potem pa pridejo v isto skupino, kjer se morajo povezati in sodelovati in prav vedno se izkaže, da so si lahko še tako različni, pa vseeno najdejo skupne točke in postanejo prijatelji," je povedal.

Izzivi in talenti: 'Otroci se učijo socialnih veščin in pridobijo na samozavesti'

25-letna učiteljica Manca Kastelic je bila medtem v koloniji prvič. "Že prej sem večkrat delala z otroki, tudi na primer na oratoriju, ker sem slišala veliko pozitivnih stvari, pa sem se odločila, da se preizkusim še v vlogi vzgojiteljice v koloniji," pojasnjuje. Kot pravi, so šli, ko je bila majhna, z družino vedno kam drugam na morje, nekaj časa je preživela tudi pri babici. "Mislim, da sem imela vedno lepo poletje, veliko sem videla. Nisem pa imela nikoli toliko družbe, kot jo imajo ti otroci v koloniji," razmišlja. 

Ena največjih prednosti letovanj se ji tako zdi prav to, da spoznajo toliko vrstnikov, se učijo socialnih veščin, navezujejo stike in dobijo prijatelje. "Absolutno se mi to zdi ena super stvar, kamor bi poslala tudi svojega otroka," pravi. Najboljši se ji zdijo večerni programi. "Učitelji se res zelo angažirajo, da otrokom omogočijo super večere. Vzgojitelji tu se res zelo potrudijo, ne izberejo lažje poti, da bi naredili nekaj na hitro, ampak želijo otrokom res omogočiti neko edinstveno izkušnjo in mislim, da to vidijo tudi otroci," pravi. 

Eden od boljših večernih programov se ji je zdel večer, ko so imeli igro "Minuta do zmage". "Vsaka skupina otrok je morala v eni minuti opraviti nek zabaven izziv in zbirati točke, da je premagala drugo skupino. Skupine so se tako še bolj povezale, vsi so sodelovali," pravi Kasteličeva. Eden od izzivov je bil na primer to, da so morali člani skupine poskrbeti, da balon ni padel na tla, pri tem pa je vsak lahko uporabil le en prst. "Še en smešen izziv je bil, da so morali vzgojitelju čez njegova oblačila obleči še eno majico, še ene hlače in nogavice, on pa jim pri tem ni smel pomagati. So se res nasmejali," pravi. 

Pedagoška vodja je ocenila, da je bil otrokom najbolj zanimiv disko. "Otroci noro žurajo in plešejo, čeprav samo do desetih zvečer. Je pa rekla ena vzgojiteljica, da je tu žur boljši kot v kakšnem ljubljanskem klubu, da se že dolgo ni tako prepotila od plesa," je povedala v smehu in pojasnila, da plešejo vsi otroci, od najmlajših do najstarejših, za več motivacije pa se jim na plesišču pridružijo tudi vzgojitelji. 

Imajo še filmski večer, večer v mestu, ko se odpravijo na izlet v Umag, pa tudi večer, ko otroci lahko pokažejo svoje talente. Že zadnjih šest let pri večeru "Zambratija ima talent" kot članica žirije sodeluje 24-letna Sara Nanić, ki je na letovanja kot udeleženka z največjim veseljem hodila že od malih nog. Vzgojitelji se kot člani žirije prelevijo v različne zabavne like in tako nasmejejo otroke. "Letos sem bila 'limka', vzgojitelj Matic je bil kmet Janez, vzgojiteljica Karolina pa je bila slavna diva oziroma pevka. Zelo smo se zabavali," je pojasnila. 

Kot pravi Nanićeva, nastopi veliko otrok. "Najraje plešejo, veliko je tudi gimnastičnih točk, radi tudi kaj zapojejo. Posebnost letošnjih talentov je bila, da so nastopili tudi vzgojitelji. Vzgojiteljica Urša je profesionalna plesalka, pa je zaplesala, vzgojitelji pa so pripravili 'rap battle' in sestavili res dobre rime," je povedala in dodala, da niso navdušili le otrok, pač pa tudi ostale vzgojitelje. 

Povedala je še, da z aktivnostmi, kot so talenti, otroke opogumijo in spodbudijo k nastopanju. "Tudi če sprva mislijo, da niso dovolj dobri, vidijo, da prav vsak lahko najde nekaj, v čemer je dober in to želimo poudariti. Zato se tudi mi vzgojitelji opogumimo in zaplešemo in zapojemo, čeprav nismo vsi najboljši plesalci ali pevci," je povedala in dokazala, da učijo z zgledom. 

Poleg tega otroci pridobijo tudi na samozavesti, je še dodala Nanićeva. "Učijo se, da ni treba, da jih je sram, da lahko verjamejo vase in da zmorejo svojo točko izpeljati do konca," je pojasnila in dodala, da sovrstnike spodbujajo tudi ostali otroci. "Nastopijo tudi otroci, ki so morda bolj sramežljivi, pa jih prijatelji iz skupine spodbudijo, navijajo zanje in jim ploskajo in zato so na koncu še toliko bolj ponosni nase, da jim je uspelo," pravi. 

Da otroci ogromno pridobijo na samozavesti, trdi tudi Luka Žerdin. "Velikokrat se izkaže, da so pravzaprav sposobni več, kolikor so mislili. Meni se zdi, da so to neke take izkušnje, ki ti ostanejo dlje kot samo za eno poletje," je prepričan. Meni, da se otroci domov vrnejo bolj opolnomočeni, saj da jih tudi vzgojitelji ves čas spodbujajo, da spregovorijo. "Širimo medsebojno spoštovanje, res smo netolerantni do 'bullyjinga', takoj pokažemo meje in otroke učimo, da je vsako drugačnost treba razumeti in da to ni razlog, da se lahko na nekoga spravljaš," pravi. 

Zmenkarije in celo poroke: 'Otroci stopajo iz cone udobja in se zabavajo'

Na enem od večerov vzgojitelji pripravijo tudi tako imenovane zmenkarije. "Obstajala je ena oddaja na televiziji, kjer je na eni strani pregrade fant, na drugi pa več deklet, ki jim zastavlja vprašanja. Na podlagi odgovorov, ki so mu najbolj ljubi, pa potem izbere izbranko," pojasnjuje Žerdinova in dodaja, da je poudarek predvsem na zabavi in da tudi otroci vedo, da gre za šalo. "Čeprav sta se dva para dejansko odločila, da se bosta tudi poročila," je dodala. 

S pedagoškega vidika je to pomembno za razvoj otroka, saj se učijo vzpostavljanja stika z osebami nasprotnega spola na nevsiljiv način, pojasnjuje Žerdinova.

Najljubši večer Mihaljevićeve je medtem "Poročni potres". Marsikateri otrok v koloniji dobi tudi prvo simpatijo in poroke so dogodek, kjer si lahko na zabaven način pokažejo naklonjenost. Kako pa so videti poroke? "Otroci si čez dan spletejo zapestnice, punca fantu, fant pa punci, namesto prstana. Ostali otroci medtem na likovnih delavnicah pripravijo okraske. Zvečer pa sledijo zabavne igre v parih, pari tudi tekmujejo med sabo. Tudi ostali otroci, ki sodelujejo kot priče, dobijo razne izzive, tako da so vsi vključeni. Vzgojitelji pripravimo zabavne rime, ki jih pari ponovijo kot zaobljubo," je povedala.

"Ob zaključku večera so nas vzgojitelji poškropili z vodo, začela se je glasba in bilo je, kot da plešemo v dežju. Peli smo in plesali, to so res lepi spomini," je delila.  

Kot pravi, ji je tudi kot otroku ta večer vedno najbolj ostal v spominu, tudi sama se je vsako leto poročila. "Vedeli smo, da poroke seveda niso ta prave, ampak ko smo prišli domov, smo pa prijateljem povedali, da smo se poročili. Tudi jaz sem prijateljicam po šestih letih povedala, da sem se že šestkrat poročila," je povedala v smehu. 

Prav vsako leto se je poročil tudi zdaj 18-letni Matic Obrč, ki je že od malega hodil na letovanja. "Najbolj mi je bilo všeč, da sem spoznal nove ljudi in da smo postali res dobri prijatelji, tudi s puncami smo se družili. Vsako leto se kaj novega naučiš, kakšnih novih veščin. Na morju si, imaš dobro hrano, prijatelje, žogo, koš, igrišče, nič ti ne manjka. Zdi se mi, da so to res top počitnice," je pojasnil, zakaj se je vsako leto želel vrniti. 

"Eden najboljših večerov so bile poroke. Jaz sem imel tudi simpatijo in mi je bilo všeč, ker sem se lahko 10 dni družil z njo. Spomnim se, da ko sem bil star 10 let, sem imel enega vzgojitelja, ki mi je pomagal. Razložil mi je, da moram iz tega 'mehurčka' udobja. Vsakega je na začetku malo sram, pa si ne upa. Mislim, da je v koloniji najlažje iti iz te cone udobja, doma ne vem, če bi se tako opogumil," je povedal.

Pojasnil je, da se je veliko naučil tudi od starejših fantov. "Velikokrat starejši otroci pomagajo mlajšim, pa se tega sploh ne zavedajo. Ko si majhen, gledaš starejše, in želiš biti kakor oni. Tako se učiš od vzgojiteljev in od drugih otrok," je povedal in dodal, da se trudi, da bi bil tudi on dober zgled. 

Obrč je tokrat skrbel prav za skupino najmlajših dečkov, ki so imeli tudi nekaj domotožja. "Na začetku nikogar niso poznali, pa so pogrešali starše, zdaj pa so že vsi prijatelji, tako da ni več problema. Pri šestletnikih je normalno, da pogrešajo starše, veliko jih tudi prvič spi stran od njih," je pojasnil in dodal, da otroke potolažijo in jim, če je sila, omogočijo tudi klic s starši. 

"V teh desetih dneh letovanja sem dobila skoraj več izkušenj kot celo leto prej. Tu je res vse tako intenzivno, veliko je interakcij in težav, ki jih rešuješ, ves čas si pozoren in se moraš znajti in biti prilagodljiv, da ustrežeš čim več otrokom. Prvi dan mi je bilo kar težko, ampak zdaj sem res zelo hvaležna, ker sem se v tem kratkem času res veliko naučila," je povedala Kasteličeva in pojasnila še, da se je naučila kar nekaj "trikov", kako delati z otroki in učenci tako, da se jim čim bolj približaš.