Martin Gomboc: Najlepše je, ko ustvarjam svojo glasbo, brez omejitev

"Starši so mi že v rosnih letih začeli predajati ljubezen do glasbe," začne Martin Gomboc razlagati svojo zgodbo. Kot otrok se je vpisal v glasbeno šolo in izbral kitaro, a klasična glasbena izobrazba ga ni prepričala. "Po dveh letih klasične glasbene šole se mi je ta zamerila v taki meri, da je nisem eno leto niti pogledal," se spominja. Preobrat je prišel z električno kitaro, ki jo je začel igrati čisto po svoje, brez strogih pravil. "Začel sem se učiti sam preko YouTuba in začel glasbo spoznavati, ter tudi kasneje ustvarjati na svoj lasten način. Takrat sem se v glasbo znova zaljubil ... In to bolj kot kadar koli prej," prizna.

Na njegovi poti so ga močno podpirali najbližji – starši, dekle in prijatelji. "Vsi me pohvalijo in mi rečejo: 'Kar tako naprej!'," pravi hvaležno. Zelo je ponosen na svoj YouTube kanal. "Tam lahko ustvarjam kar koli na tem svetu se mi zahoče in lahko delim svoje izdelke s tistimi, ki si jih pač želijo ogledati oziroma poslušati. Tudi vsak nastop v živo do sedaj je bil prav posebna izkušnja in na prav vsakem se kaj naučim ter nekaj novega doživim." Pri ustvarjanju mu pogum vliva tudi slovenska glasbena ikona, Magnifico, ki ga navdihuje zaradi svoje samosvojosti. "Le želim si lahko, da bi nekoč prišel do nekega podobnega nivoja ..."

Za njim je pomembna prelomnica

Nastop na Slovenija ima talent je za Martina pomembna prelomnica. "Želel sem dokazati samemu sebi, da to zmorem, in mogoče pritegniti še kakšno dodatno pozornost," pove iskreno. A že pred nastopom se je soočil z izzivi – kot na primer deset minut pred avdicijo, ko je ugotovil, da je pozabil oglaševalec in kapodaster, pa tudi trzalice ni našel. "Na srečo sem imel trzalico še v denarnici. Na telefon sem si hitro naložil aplikacijo in prek nje uglasil kitaro, namesto kapodastra pa sem jo uglasil potem še pol tona višje, da ga nisem potreboval. Čudno, da nisem pozabil tudi kitare ali pa še celo glave," se nasmehne ob spominu.

Ko je stopil na oder, so se živci umirili. Žirija ga je sprejela z odprtimi rokami, pohvale pa so se vrstile. "Ko je Marjetka rekla, da je bil moj nastop popoln, me je to čisto vrglo na rit," se spominja trenutka, ki mu bo za vedno ostal v spominu. Zasijala je tudi prihodnost, ko je Lado Bizovičar pripomnil, da bi Martinov prvi album rad videl na svoji polici – med velikani slovenske glasbe, kot sta Adi Smolar in Iztok Mlakar.

Martin o svoji glasbeni poti sanja tudi v prihodnje. Rad bi ustvarjal še naprej, a ostaja skromen: "Če se ljudje povežejo z mojo glasbo in se jim bom zdel nekaj posebnega, bom zelo vesel. Če pa izberejo koga drugega, je to tudi super," zaključuje s toplim nasmeškom. In kaj mu pomeni največ v življenju? "Zdravje, mir in ljubezen. To je tisto, kar šteje."