Sebastjan, poškodba vas je tudi tokrat zaustavila.
Po obisku pri dr. Vengustu v Celju sem se moral sprijazniti, da reprezentanci ne bom mogel pomagati. Čaka me operacija ahilove tetive na desni nogi. Čeprav sem poseg želel prestaviti in se priključiti reprezentanci, pa bi bilo tveganje žal preveliko.
Težave s poškodbo je imel tudi Zlatko Zahovič, sicer se zdaj vrača, prepone mučijo Nastjo Čeha. Belgijski zdravniki so mu priporočili 14 dni mirovanja.
Tudi meni so zdravniki v Italiji marsikaj povedali. A ko sem prišel v Slovenijo, so se zadeve spremenile in so me usposobili za igro. Sam se prav nič ne bojim. Verjamem, da se bodo vsi, ki so selektorju na voljo, maksimalno pripravili. Težko delo zdaj čaka reprezentančno zdravniško službo, zdaj se lahko izkaže. Kar zadeva Zahovičevo poškodbo, naslednje: Zlatko ima toliko izkušenj, da ne bo nobenih problemov. Tudi če ne igra dva meseca, so na njegovi strani številne izkušnje z najmočnejših tekem.
Bo za tekmi s Hrvaško vladal večji pritisk, kot je pred obračuni z Ukrajino in Romunijo v dodatnih kvalifikacijah?
Skoraj zanesljivo, saj gre za naše sosede. Ampak tradicija je v dodatnih kvalifikacijah na naši strani. Preko Ukrajine in Romunije smo se uvrstili na evropsko in svetovno prvenstvo. Upam, da nas tradicija zdaj ne bo pustila na cedilu. Moram tudi poudariti, da je Romunija bistveno boljša od Hrvaške.
Hrvati so v izjavah za medije kar previdni, to razumemo, pa vendarle; nas kaj podcenjujejo?
Zagotovo. Igralci se dobro poznamo in vemo, da so Hrvati prepotentni. Kar naj bodo, Slovenci smo vajeni delati tiho.
Sportske novosti so zapisale, da bi bil poraz proti Sloveniji v dodatnih kvalifikacijah prava športna tragedija.
Prav. Ne želim se spuščati v to, a če me spomin ne vara, so tudi Romuni pred dvobojema z nami govorili o veliki tragediji. Ta jih je na koncu doletela.
Selektor Prašnikar je kmalu po žrebu parov dodatnih kvalifikacij dejal, da Hrvaška nima tako kvalitetnega igralca kot je Zahovič.
Se strinjam. Vedeti moramo, da je Zahovič odigral veliko veliko težkih tekem. V hrvaški reprezentanci takšnega kalibra ne vidim. Drži, da so na dobri poti, saj so še mlada reprezentanca. Upam pa, da bodo tokrat tudi ostali reprezentanti odigrali velike vloge.
Kje bi vi raje igrali prvo tekmo, za Bežigradom ali v Maksimiru?
S tem se nima smisla obremenjevati. Na koncu bo na EURO 2004 potoval tisti, ki bo v seštevku dveh tekem boljši.
Pričakujete tokrat na igrišču več provokacij, več napetosti kot ponavadi?
Prav gotovo. Tu pač ne bo šlo samo za nogomet, svoje bo prispevala tudi politika. Veste, igralci si znamo na zelenici povedati veliko sladkih besed. Za oboje pač velja, da morajo biti osredotočeni vseh 180 minut in ne nasedati provokacijam. Jekleni živci pač.
Še iz mlajših selekcij nekdanje skupne države poznate Dada Prša, hrvaškega napadalca, ki je v dresu Monaca v Ligi prvakov Deportivu zabil štiri gole.
To ne pomeni, da jih bo tudi nam.
Pred vami je operacija, nato okrevanje, kako potem naprej?
Trenutno sem popolnoma osredotočen na operacijo in rehabilitacijo. Če bo šlo vse po načrtih, pa problemov v nadaljevanju ne bi smelo biti. Če si zdrav, se klub že najde. Brez zdravja in dobre pripravljenosti pač ne gre.
