OKS ni podprl kandidature za OI leta 2018 na Bledu

Za investicije bi bilo treba nameniti 2,7 milijarde evrov, proračun same organizacije pa bi bil prek 800 milijonov evrov, kot je bilo ugotovljeno v raziskavi.

Raziskavo je na temelju OI v zadnjem obdobju pripravil Inštitut za turizem Ekonomske fakultete v Ljubljani, sodelovalo pa je 40 strokovnjakov različnih strok na čelu s Tanjo Mihalič. Odločitev OKS pomeni, da OI vsaj v tem obdobju v Sloveniji ne bo, saj morata po statutu Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) dati soglasje za kandidaturo tudi nacionalni olimpijski komite potencialnega kandidata in država; če od slednjih le eden ne podpre kandidature, ta ni mogoča.

Od 19 članov IO OKS jih je bilo prisotnih 12, predloga, da bi odobrili kandidaturo za OI, pa ni podprl nihče. Iztok Čop, ki vodi komisijo športnikov OKS, je zaradi obveznosti pred glasovanjem odšel, dejal pa je, da bi kandidatura slovenskemu športu prinesla veliko več negativnih kot pozitivnih stvari.

"Tako malo prebivalcev, kot jih ima Bled kot nosilec kandidature, jih ni imel noben organizator OI, večina pa ima krepko prek milijon ljudi. Tudi naša država bi bila najmanjša. Ali naša družba to zmore? Zaradi OI bi bilo samo tujih novinarjev 20.000, za kar bi potrebovali ogromno stavbo. Vsi prireditelji OI v zadnjem obdobju pa imajo s tem objektom potem težave, ker je neuporaben, pa obenem izjemno drag. To pa je le eden v ogromni vrsti objektov in stroškov. Velikih novih turističnih objektov pri nas zaradi recesije v naslednjem obdobju ni pričakovati ... Razdalja med Bledom in Mariborom je prek 200 km, toliko med dvema prireditvenima prostoroma pa na zimskih OI ni bilo še nikoli," je navedel predsednik OKS Janez Kocijančič.

Jabob Bednarik, podpredsednik OKS, in drugi člani IO OKS so postavili zelo podrobna vprašanja, na katera pa od članov skupine, ki je pripravila raziskavo, ni bilo odgovora. Ernest Aljančič, predsednik Hokejske zveze Slovenije in član vodstva Mednarodne hokejske zveze, je tako menil, da je trenutek za kandidaturo neprimeren. Edi Kolar je dodal, da je ne glede na politično soglasje in državne garancije ta čas univerzijada v Mariboru vprašljiva, OI pa so neprimerno večji zalogaj. Bednarik je izpostavil, da bi več deset milijonov evrov stala že sama kandidatura. "Mogoče sem zaradi te ideje videti kot čudak. Toda prepričan sem, da je Slovenija sposobna kandidirati," je ocenil župan Bohinja Franc Kramar, idejni mož te kandidature. Bogdan Gabrovec, drugi podpredsednik OKS, je dejal, da so tisti, ki delajo za šport, sicer za OI, vendar pa ne najdejo odgovora, od kod dobiti denar za tako velik dogodek.

Po študiji naj bi za investicije približno polovico denarja namenili zasebniki, prav tako pa naj bi približno polovico vseh infrastrukturnih objektov država in lokalne skupnosti že načrtovale. Državni proračun naj ne bi bil udeležen pri proračunu same organizacije OI, vendar pa je vprašanje, če bi dobili 300 milijonov evrov sponzorskih sredstev, od tega 100 milijonov domačih. "Slovensko gospodarstvo na leto za celoten slovenski šport nameni okrog 100 milijonov evrov in to se zmanjšuje," je navedel Kolar. Kocijančič je dodal, da največja slovenska športna zveza nima 10 milijonov evrov letnega proračuna, največji športni klub pa ne večjega od petih milijonov.

Predlagana območja 13 tekmovalnih prizorišč so na Gorenjskem, Ljubljani in na mariborskem Pohorju. Le za alpsko smučanje (slalom, veleslalom) v Kranjski Gori in za deskanje na snegu (mariborsko Pohorje) ne bi bilo potrebnih velikih dodatnih del. Nekaj prizorišč bi nudili objekti, ki jih bodo zgradili za univerzijado v Mariboru. Večino objektov pa bi bilo potrebno zgraditi, tudi za hitre discipline alpskega smučanja na Kobli, za hokej na Jesenicah, še neobstoječo športno dvorano v Stožicah v Ljubljani preurediti v zimski objekt ...

Posodobiti bi morali prometno infrastrukturo, tako železniško kot cestno. Več kot polovico predvidenih cest in železnic je sicer država že načrtovala. Slednje bi stalo 551 milijonov evrov, nujne dodatne zaradi OI 184 milijonov, možne dodatne pa 327 milijonov.

Zgraditi bi bilo treba olimpijski vasi v Žirovnici in Radvanju (mariborsko Pohorje), medijske vasi, velik multimedijski center in drugo. Med drugim bi bilo potrebnih 22.000 sob v ožjem območju prostora, na katerem bi se odvijale OI. Trenutno jih je nekaj nad 6000, nekaj nad 4000 pa jih načrtujejo.

Neposredni pozitivni učinki OI naj bi znašali 640 milijonov evrov (1,72 odstotka lanskega bruto družbenega produkta Slovenije) med samimi igrami, 164 milijonov evrov pa po OI. Skupni pozitivni učinki bi znašali dve milijardi in 70 milijonov evrov, če bi bilo 70 odstotkov domače izvedbe gradbenih del. Obenem bi bilo 15.000 dodatnih delovnih mest, vendar pa je večina kratkoročnih, za eno leto, 5200 pa bi bilo trajnih.

Poleg merljivih ekonomskih učinkov naj bi se izvedba in na nekaterih segmentih že sama kandidatura za OI poznali tudi na drugih področjih: kultura, rekreacija, večja prepoznavnost države, nova partnerstva in strateške zveze, povečana udeležba v javnem odločanju ...

Na temelju januarske ankete, opravljene med 1060 ljudmi, bi OI 2018 brezpogojno podprlo 72 odstotkov, v primeru, če bi študije pokazale, da bi bili učinki dobri in da je Slovenija dejansko sposobna pripraviti OI, pa bi bila podpora že blizu 90-odstotna. Toda manj kot 10 odstotkov anketirancev je bilo dobro seznanjenih s to kandidaturo.