Koliko dirkačev mora še umreti, da se na Isle of Man TT nekaj spremeni?

Dirka je po prisilnem odmoru letos prvič v zgodovini bila predvajana na televizijskih sprejemnikih po celotnem svetu. To dejstvo bi za organizatorje moralo predstavljati velik uspeh, vendar je pet smrtnih žrtev med dirkači na treningih in dirkah najbolj tragična številka po letu 1989. 

Prva žrtev je bil voznik motocikla Mark Purslow, ki je umrl v času priprav na dirko. Prvi dan dirke je organizatorje znova prisilil, da na plano potegnejo rdečo zastavo. Cesar Chanal, ki je bil v stranski prikolici pomočnik motorista Oliviera Lavorela, je umrl v hudi nesreči. Lavorela so nezavestnega odpeljali v bolnišnico. 

Umrla tudi oče in sin

Na dirki v razredu supersport je umrl 52-letni motorist Davy Morgan. Mogoče najbolj tragična nesreča pa je bila zelo podobna tisti, ki sta jo doživela prej omenjena Chanal in Lavorel. V tem primeru sta umrla tako glavni voznik kot njegov pomočnik, tragično pa je dejstvo, da so organizatorji žalostno novico morali sporočiti eni družini. Umrla sta namreč oče in sin Roger Stockton in Bradley Stockton.

Po vsaki žalostni novici so razumljivo sledili pozivi splošne javnosti po celem svetu, da dirko prekinejo. Organizatorji dogodka se niso prvič soočili z očitki, da je njihova dirka preprosto prenevarna, in posledično niso odločali o predčasnem zaključku dogodka na malem otoku med Združenim kraljestvom in Irsko.

Že 265 žrtev

Od prve dirke leta 1911 do danes je na cestah otoka Man ugasnilo že 265 življenj. Do leta 1977 je dirka bila še na seznamu profesionalnih dirk Grand Prix, vendar je smrt 99. žrtve Italijana Gilberta Parlottija številne sodelujoče prepričala, da v prihodnje ne želijo več dirkati na otoku. Od takrat naprej profesionalni dirkači niso bili več primorani nastopati na dirki, če so želeli osvojiti točke in izpolniti pogodbene obveznosti z organizatorji dirke. Posledično tudi danes na tradicionalni dirki sodelujejo zgolj tisti, ki so odločitev sprejeli brez pritiskov sponzorjev ali organizatorjev tekmovanj.

'Če si tu in dirkaš, potem sprejmeš tveganje'

"Moje misli so z družinami in prijatelji ljudi, ki se ne bodo vrnili domov," je sožalje izrazil letošnji zmagovalec dirke Peter Hickman. "Mnogi tega ne razumejo, kar jaz razumem, ampak vsi smo tu po svoji izbiri. Vsi želimo biti tu in nihče od nas ne bi želel, da se dirka prekliče, če bi mi umrli. Razumem, da ljudje tega ne razumejo, ampak mi smo taki. Če si tu in dirkaš, potem sprejmeš tveganje pred začetkom," je svoj pogled na nevarnost dogodka podelil devetkratni zmagovalec dirke.

Organizatorji so pred dvema desetletjema prepovedali vožnjo na mokri progi. Novi dirkači pa morajo pred svojo prvo dirko uspešno opraviti temeljito izobraževanje. Letos so dodali tudi bolj jasne in napredne vidne signale, ki opozarjajo na nevarnosti na progi.

'Gledajo te, kot da ne vedo, ali te bodo videli zadnjič'

Edinstven in iskren pogled na dirko, ki jo je doživel prvič, je z zbranimi novinarji podelil Glenn Irwin: "Čudno je. Prisotnih je veliko čustev. Ljudje ti sežejo v roko in te j****o pogledajo naravnost v oči, ko ti rečejo 'srečno'. Vidiš svoje brate in - briga me, kaj drugi govorijo, ampak jaz tega ne bom zadrževal v sebi - gledajo te, kot da ne vedo, ali te bodo videli zadnjič."

Vsem na otoku, ki je po več kot stoletju nesreč na videz postal brezbrižen do smrti, je kristalno jasno, da sodelujoči natančno vedo, zakaj so tu. "Ljudje tega ne rečejo (da razmišljajo, ali te zadnjič vidijo op. a.). Jaz sem resnična oseba, in ko se s tem srečaš tik pred dirko, ti del tvojih možganov razumljivo govori 'kaj počneš? Zakaj to počneš?' Drugi del pa ti govori 'j****o utihni, želim to početi'. Res je bilo veliko čustev na progi," je nevihto občutkov pred, med in po dirki poskušal opisati Irwin.

Velik vpliv na lokalno ekonomijo

Dogodek letno za dva tedna na mali otok privabi številne navijače in dirkaška moštva. Posledično je zaslužek za lokalno prebivalstvo in vlado zelo pomemben. BBC poroča, da je lokalna vlada leta 2021 zaradi izpada prihodkov, povezanega z epidemijo, izgubila okoli 286 milijonov evrov. Leta 2019 pa je dirka v kovčke lokalne ekonomije prinesla dobrih 43 milijonov evrov.

Ukinitev dirke bi s seboj prinesla številne posledice, dirkači pa jasno in glasno zagotavljajo, da se zavedajo tveganj. Kljub temu bo svetovna javnost zagotovo še naprej pritiskala na organizatorje, še posebej, če se bo števec smrti še naprej neusmiljeno premikal vse višje.