Naj bo smerokaz Tadej Pogačar

Capljanje za konkurenco ne pride v poštev. Slovenija se mora predstaviti kot kolesarska velesila tudi v organizacijskem smislu. Da ne bo prišel dan, ko licenca Mednarodne kolesarske zveze ne bo podaljšana. Morda je treba srednjeročno razmišljati, da se dirka podaljša za dan, dva, doda vožnja na čas, ekstremna kraljevska etapa, formata Vršič. Razumljivo, vse je povezano z denarjem, a človek nehote dobi občutek, da se vselej po koncu dirke lokalni prireditelji začenjajo držati za glavo in ugotavljati, da vendarle svetu, kamor je šla slika z 28. dirke po Sloveniji, niso pokazali vsega, kar bi morali.

Tipičen primer so Celjani. Cilj na Starem gradu je nekaj, kar mnogi prireditelji širom zemeljske oble lahko le sanjajo. Ampak na gradu in ne pod njim. Imajo avditorij, obdan z obzidjem, ponosom mesta Friderikovim stolpom in tudi prireditvenim odrom. Kot naročeno, da se na priljubljeni slovenski turistični točki uredi "mini Verona", šolarji pa imajo tisti dan še športni dan in izkoristijo Pelikanovo pot za aktivnost v naravi, nato pa začutijo športni duh, ki ga na 464 metrov nadmorske višine prinesejo kolesarski asi. Štiri ekipe svetovne serije (UAE Team Emirates, Bahrain Victorious, Astana, BikeExchange), ki jim lahko brez slabe vesti dodamo Alpecin-Fenix, so kapital, ki se ga je potrebno zavedati. Dober glas seže v deveto vas, pravi star slovenski pregovor in morda bo ravno beseda nekoga iz omenjenih ekip tista, ki bo privabila še koga, morda tiste še mogočnejše. Morda bo njihova beseda celo ključna.

Imeti na dirki kar sedem slovenskih kolesarjev, ki nastopajo na ravni svetovne serije (Tadej Pogačar, Matej Mohorič, Luka Mezgec, Jan Polanc, Jan Tratnik, Domen Novak, Matevž Govekar), med njimi najboljšega na svetu, je marketinško nekaj izjemnega. Znati to vnovčiti pa umetnost. A pot se ponuja sama po sebi, prirediteljem in vsem kolesarskim navdušencem ob cesti jo je pokazal Pogačar. Tisto, kar radi govorimo in še raje slišimo, je prenesel na slovenske ceste. Ponos (sploh v Komendi z dvigom roke vsem zbranim), uspeh, skromnost, nepopustljivost, borbenost in željo po zmagi. Predpogoji za uspešnost, tudi ko ni vse idealno.

Zdesetkani, a premočni
Ko je pred startom 3. etape v Žalcu odjeknila novica, da je član ekipe Združenih arabskih Emiratov Mikkel Bjerg pozitiven na koronavirus, da odhaja preventivno domov tudi njegov sostanovalec v hotelski sobi Vegard Stake Laengen, v ekipi niso delali panike, ampak začeli reševati problem, niso iskali krivca, ampak rešitev, usmerili pogled v prihodnost, v naslednjo etapo, v to, kaj lahko naredijo, da se težave ne bi stopnjevale. Pred vrati je namreč dirka po Franciji, v tej sestavi je kar nekaj kandidatov, ki bodo tam nastopili, in nihče ne želi ostati brez nastopa. Uspeli so v nameri. Zmagali so, obiskovalci pa so jim neizmerno hvaležni za vse nepozabne trenutke, podpisane bidone, majice, fotografije, poglede, nasmehe. Tudi vsem drugim, ki so startali na dirki. Zato uživajmo, dokler traja, in se zgledujmo po najboljših. Da bo Slovenija v prihodnjih letih smerokaz tudi za tiste, ki za hip zaspijo na lovorikah.