Grosjean podoživel grozljive trenutke: 'Umrl bom. Bo bolelo?'

Romain Grosjean je ob aplavzu stopil iz boksov dirkališča v Sahirju, kjer je bil minuli konec tedna udeležen v hudi nesreči, ki bi se lahko končala tragično. Iz gorečega dirkalnika je članu ekipe Haas uspelo pobegniti po več dramatičnih sekundah odpenjanja varnostnega pasu, medtem ko je njegov avtomobil že povsem zajela ognjena krogla.

Organizatorji predzadnje dirke sezone so na kraju nesreče, kjer je Grosjean pri 250 km/h povsem razdejal kovinsko ograjo, zdaj namestiti zaščitne gume. Te so dodali tudi v nadaljevanju tretjega ovinka, z zaščitnimi gumami so zamenjali tudi ograjo v devetem ovinku, dodatno pa so zaščitili še nekatere druge dele steze.

Žara (še) ne bo mogel uporabljati
"Vesel sem, da ste zamenjali ogrado," je vodilnim možem dirke v smehu dejal Grosjean, ki je vsem zbranim tudi sam zaploskal, čeprav njegovi roki še naprej ščiti debel povoj. "Mislim, da je malce preveč za peko na žaru. Moram še razmisliti o velikosti," je bil dobro razpoložen Grosjean.

"To je del naše službe in to jemljemo kot samoumevno, da so na prizorišču delavci ob stezi in tako naprej ... Zato bi se vam rad zahvalil, da ste prišli in mahali z zastavami. Hvala, ker ste mi poskusili pomagati," je dodal v družbi žene Marion.

Z aplavzom so ga sprejeli tudi člani njegove ekipe Haas, voznik zdravniškega avtomobila Alan van der Merwe in zdravniški delegat Mednarodne avtomobilistične zveze (Fia) Ian Roberts. Omenjena sta bila prva na prizorišču in Roberts je bil tisti, ki je dirkaču pomagal skočiti prek ograde na varno. A še posebej toplo se je Grosjean zahvalil pripadnikoma civilne zaščite in z njima poziral za fotografijo. 

"Vi ste bili tisti, ki je šel prek steze? Vaš odziv, vaš način razmišljanja ... Videl sem posnetke, vaše zavedanje, kje sem bil v dirkalniku ... Hvala, da ste mi rešili življenje," je dodal Grosejan, ki je podelil tudi nekaj objemov.

Na novinarski konferenci spet podoživel grozljive trenutke
V petek je nato spregovoril tudi na novinarski konferenci, kjer je nasmejan povedal, da lahko pokaže le en prst, sredinca, kar je pred kamerami tudi storil. Še vedno ni povsem opustil možnosti, da bo nastopil na prihajajoči dirki v bližnjem Abu Dabiju.

"Trajalo je 28 sekund, a zdelo se je, kot da bi minuto in pol," se je dotaknil svoje nedeljske nesreče. "Desna roka bo nared, stoodstotno, leva pa je odvisna od stopnje vnetja. Letos sem si v kuhinji poškodoval roko, tega nisem povedal nikomur, zato lahko prenesem tovrstne bolečine. A ne bom tvegal, da bi bila zaradi ene dirka ogrožena gibljivost moje roke v prihodnje. Pred mano je še kakšnih 60 let z mojima rokama, ena dirka je res pomembna, a ne toliko," je še povedal 34-letni Francoz.

'Umrl bom. Bo bolelo?'
"Ko se je dirkalnik ustavil, sem si odpel pas. Ne spomnim se, da bi snel volan, glede tega sem se pozanimal kasneje, in rekli so mi, da sem ga imel med nogama. Ko sem poskušal ven, me je nekaj udarilo po glavi. Moja prva misel je bila, da počakam na pomoč. A pogledal sem na vse strani, levo in desno, videl pa sem samo ogenj, in dojel sem, da ne smem izgubljati časa. Poskušal sem se premakniti, nisem se mogel, v glavi pa sem imel podobo Nikija Laude. Nisem mogel končati tako, to ne sme biti moja zadnja dirka, sem si mislil, a bil sem ujet. Najbolj neprijeten trenutek je bil, ko se mi je telo začelo sproščati, bil sem pomirjen s samim sabo in si dejal: 'Umrl bom. Bo bolelo? Kje se bo začelo?' Morda so bile to tisočinke, a začel sem razmišljati o otrocih, ki ne smejo izgubiti svojega očeta. 

"Zganil sem se, nogo sem imel ujeto, oprl sem se tako močno, kot sem se lahko, in izvlekel nogo brez čevlja. Ko sem dal ven roko, sem si že mislil, da mi bo uspelo iz dirkalnika. Dotaknil sem se ga z rokami in začutil veliko bolečino, a v tistem trenutku sem se zavedal, da bom lahko šel ven. Po tem, ko sem preskočil ogrado, se me je dotaknil Ian, takrat pa sem vedel, da je tu nekdo. Premikal sem roke, zelo so me bolele, snel sem rokavice, ker nisem želel, da bi se mi prilepile, v mislih sem imel te podobe ... Ian mi je zelo jasno kričal besede, jaz pa sem ga opsoval, češ da naj z mano govori normalno. Šli smo v reševalno vozilo, kjer so mi na roke dali led, saj me je peklo, rekel pa sem jim, da imam levo nogo uničeno, saj me je zelo bolela. Ian mi je rekel, da prihaja reševalno vozilo, ki me bo odpeljalo v bolnišnico. Rekel sem mu, da bova šla peš. Na koncu so razumeli, da je bilo zame ključnega pomena, da so ljudje lahko videli posnetke, kako hodim do vozila, s tem sem želel poslati sporočilo, da sem v redu, čeprav to za poškodbo ni imelo dobrega učinka."

'Žena me je želela samo objeti'
Povedal je še, da mu je najtežje zaradi šoka, ki ga je prestala njegova družina: "Ko ti s škarjami režejo kožo, vidiš stvari, ki si jih ne predstavljaš ... Upam, da bo vsak dan bolje. A nimam se za heroja, to so zdravniki, ki rešujejo življenja. Je pa res, da če bi videl nesrečo po televiziji, bi si mislil, da je dirkač umrl. Razumem dirkače, ki so ob predvajanju posnetkov težko nadaljevali z dirkanjem. A razumem tudi F1, to so izjemni posnetki in gledalec šele po tem, ko jih predela, vidi, da niso lažni oziroma da ne gre za sanje. Moj starejši sin misli, da imam zdaj črno glavo. Najmlajši je prepričan, da sem poletel iz dirkalnika. Moja triletna hčerka mi vsak dan pošilja risbe. Za mojo ženo je bilo vse skupaj zelo naporno, v ponedeljek je poletela v Bahrajn in želela me je samo objeti, da bi lahko predelala vse to, kar se je zgodilo. Najtežje ni bilo to, kar sem moral prestati, saj to je moje življenje, to jemljem v zakup, temveč to, kar se je zgodilo ljudem, ki jih imam rad, moji družini in prijateljem. Zaradi tega mi gre na jok, saj so zaradi mene ljudje trpeli do takšnih ekstremov." 

Povedal je še, da je želel pred nesrečo z nastopi v karavani nadaljevati vsaj še do konca prihodnje sezone, a si je zdaj premislil. V IndyCar ga zaradi "nevarnih ovalov" in dejstva, da bi bil daleč stran od družine, ne vleče.

"Če ne bom dirkal, bom preživljal čas z mojimi otroci in vozil kolo," je sklenil Grosjean.