V Bundesligi odloč(e)ni: 'Nadaljujemo 9. maja'

Vsi vpleteni so konferenco videli tudi kot sporočilo milijonom navijačev, da se zadeve s pandemijo koronavirusa umirjajo in da se življenje vrača v normalne okvire, čeprav še vedno pod posebnimi okoliščinami. Ministrska predsednika Severnega Porenja-Vestfalije Armin Laschet (CDU) in Bavarske Markus Söder sta konkretno izpostavila 9. maj kot datum, ko bi se liga lahko nadaljevala. Seveda pa zadeva ni v njuni pristojnosti, čeprav podpora veliko pomeni. Na notranjem ministrstvu poudarjajo, da bo datum odvisen od nadaljnjega razvoja stanja v povezavi s pandemijo novega koronavirusa in tudi končnega koncepta nadaljevanja tekmovanja, ki ga bo predlagalo vodstvo lige. A optimizem med nogometnimi funkcionarji je velik. Nov premik proti nadaljevanju pričakujejo že na četrtkovem sestanku klubov. Obenem so v vodstvu lige dobili plačan nov obrok denarja z naslova prodaje televizijskih pravic, kar bo za številne manjše klube pomenilo preživetje, če bo maja res prišlo do nadaljevanja prvenstva. Nemci pa so odkrili tudi, da bi s startom Bundeslige poslali tudi pomembno poročilo svetu o oživljanju športnega življenja, zato številni to nalogo vidijo tudi za izredno pomembno prestižno vprašanje.

"Če nam v Nemčiji uspe z dobrim delom v politiki, zdravstvu in v podjetjih korak za korakom priti nazaj v vsakdan, bi bil to pomemben signal za globalni šport in Nemčija bi se s tem spet zavihtela naprej," je prepričan v Mariboru rojeni Fredi Bobić, nekdanji nemški reprezentant in član predsedstva kluba v Frankfurtu. Vprašanje je le, ali bodo Nemci v kratkem roku res lahko zagnali ligo. Scenarijev je več. Najbolj optimistična različica omenja ligo v maju in juniju z več krogi na teden. Klubi bi z delom začeli takoj, ko to omogočijo zdravstvene strokovne službe in posledično politika, tekme pa bi seveda potekale brez gledalcev. Obstaja načrt za "hitro" prvenstvo, kjer bi posamezen stadion gostil več tekem na dan. To naj bi poenostavilo logistiko in varnostne ukrepe, tudi število ljudi na stadionih bi se bistveno zmanjšalo. Tekme pa bi se igrale vsak drugi dan. S tem bi preprečili zapiranje stadionov in dela na njih, če bi se v posameznem klubu pojavil nov primer okužbe, saj bi imeli nogometaši na voljo nevtralni stadion.

Izzivalno pa je vprašanje nekdanjega nemškega reprezentančnega vratarja Jensa Lehmanna, zakaj se publike ne spusti na tribune. Sam meni, da bi bilo lahko na stadionu, ki sprejme 70.000 gledalcev, vsaj 20.000 navijačev. Pravega odgovora sicer ni prejel, a se v ligi zavedajo, da so v Nemčiji do konca avgusta prepovedane vse množične prireditve in v Bundesligi se trudijo, da na tekmah ne bi bilo več kot 250 ljudi, ki bi med tekmo tam opravljali svoje delo.