Koliko nogometašev, ki so zmagali na SP, je bilo rojenih zunaj države, s katero so slavili?

A korenine same niso sporne, saj se državljanstvo podeli ob rojstvu vsakega posameznika, ki ima nato med razvojem osebnosti in kariere možnost izbire pripadnosti kateri koli izmed reprezentanc, ki jo lahko po uradnih pravilih Fife zastopa. Večina športnikov se tako odloči zastopati državo rojstva, vendar zaradi takšnih ali drugačnih razlogov obstajajo izjeme, ki se jim posvečam v tem članku. Ker bi bila temeljita raziskava preobsežna za članek, sem se, kot že omenjeno v uvodu, v luči vnovičnega igranja Francije v finalu mundiala, osredotočil le na zmagovalce svetovnih nogometnih prvenstev. Želel sem torej poiskati odgovor na vprašanje: koliko nogometašev, ki so v vsej zgodovini zmagali na SP, je bilo dejansko rojenih zunaj države, s katero so SP osvojili?

Na srečo je s pomočjo interneta to mogoče relativno hitro ugotoviti in številka je precej nižja, kot bi marsikdo rekel 'na prvo žogo'. Na dosedanjih 21 svetovnih prvenstvih v nogometu je namreč mundial osvojilo le 23 nogometašev, ki so se rodili zunaj države, s katero so osvojili prvenstvo, kar je v povprečju le malenkost več kot en na zmagovalno ekipo.

In tudi letos se trend ne bo bistveno spremenil, še posebej če zmaga Argentina, ki je ena izmed le štirih reprezentanc na svetovnem prvenstvu, ki v kadru nima niti enega reprezentanta, ki bi bil rojen zunaj meja države, ki jo zastopa. Francija na drugi strani bi povprečje z vnovično zmago minimalno dvignila, saj so se trije njeni reprezentanti (izmed celotnega kadra, ki obsega 26 nogometašev) rodili drugod. Vratar Steve Mandanda, ki je na zgornjem seznamu že zaradi zmage leta 2018, je bil rojen v Demokratični republiki Kongo, mladi član Real Madrida Eduardo Camavinga je bil rojen v Angoli, napadalec Marcus Thuram pa v italijanski Parmi, kjer je njegov oče Lilian Thuram (prav tako nekdanji francoski reprezentant in svetovni prvak s Francijo leta 1998) v času njegovega rojstva služil kruh.

Če malo razširimo statistični pogled tudi na vse ostale reprezentance, ki so igrale na letošnjem SP, poleg Argentine najdemo le še tri, ki v kadru nimajo nogometašev, ki so se rodili zunaj meja države, ki jo zastopajo. To so reprezentance Savdske Arabije, Brazilije in Južne Koreje.

Daleč največ na tujem rojenih reprezentantov ima na letošnjem mundialu presenečenje prvenstva Maroko, v kadru katerega je kar 14 nogometašev, ki se v severnoafriški državi niso rodili. Maročani bi tako z morebitno zmago, ki so jim jo v polfinalu preprečili Francozi, najbolj vplivali na dvig povprečja. Takoj za Marokom sta z 12 na tujem rojenimi reprezentanti Tunizija in Senegal, 10 takih je na primer v kadru Katarja in Walesa.

Eden izmed takih, ki ne zastopa države, v kateri je bil rojen, je tudi kapetan in eden ključnih mož Maroka Hakim Ziyech, ki je o svoji pripadnosti Atlaškim levom dejal: "Pri izbiri reprezentance se ne odloča z glavo, ampak s srcem. Rodil sem se na Nizozemskem, vendar sem se vedno počutil Maročan. Vem, da marsikdo ne more razumeti tega občutka, vendar tako je."

Sicer pa se jih je od vseh 832 reprezentantov, ki so bili uradno prijavljeni na mundial, kar 137 rodilo zunaj države, ki so jo zastopali oziroma jo še zastopajo. Največ izmed teh se jih je rodilo v Franciji, in sicer 38, kar je le ena izmed posledic kolonializma.

Če smo že pri številkah, pri katerih prevladujejo Francozi, si poglejmo še nekatere najzanimivejše, ki so zaznamovale letošnji mundial:

166 golov je bilo pred finalom doseženih na 63 tekmah. V povprečju 2,6 gola na tekmo. Za izenačenje števila golov z Rusijo 2018 nogometašem manjkajo še trije goli. Najbolj učinkoviti doslej so bili Francozi, ki so že dosegli 13 zadetkov, danes bodo imeli v finalu z Argentino še eno priložnost.

1403 je bilo strelov proti golu. V povprečju 22,3 na tekmo. Tudi tukaj so na prvem mestu Francozi z 91 streli na nasprotni gol.

62.951 je bilo uspešnih podaj, ali kar 999,2 na tekmo. Najbolj dinamični so Hrvati, ki so na šestih tekmah zbrali 4277 podaj. A danes bosta podaje zbirali še dve ekipi.

1555 prekrškov so dosodile sodniške piščalke. V povprečju je to nekaj več kot 25 na tekmo. Najbolj grobi so bili s 97 prekrški nogometaši Maroka.

219 je bilo podeljenih rumenih kartonov. V povprečju 3,5 na tekmo. Najbolj so izstopali nogometaši Savdske Arabije s 14 kartoni na treh tekmah.

20 enajstmetrovk so sodniki dosodili na tekmah, 14 so jih nogometaši realizirali. Največ so jih sodniki dosodili Argentini, Lionel Messi pa je z bele točke trikrat zadel in enkrat zgrešil.

244 prepovedanih položajev je izplen dela sodnikov in videoanalize. To pomeni povprečje 3,9 na tekmo, še enkrat pa so se na prvem mestu znašli Argentinci, ki so jih piščalke zaradi tega ustavile 19-krat.