Duša živi naprej?

Četudi znanost nerada priznava, da bi bila lahko pričevanja ljudi, ki trdijo, da so po presaditvi organov prevzeli tudi nekatere navade umrlih, tudi Hrvaško združenje Transplant trdi, da se tudi njihovim članom dogaja podobno. Najbolj znan primer tako imenovanega ''spomina duše'' je zagotovo mlada Američanka, lezbijka, ki je pred presaditvijo srca oboževala meso. Po operaciji je postala vegetarijanka in se zaljubila v moškega. Sreča se je nasmehnila tudi Sonnyju Grahamu. Od darovalca je dobil srce in se celo zaljubil v njegovo ženo.

Na Hrvaškem živita Splitčanka, ki je pred dvema letoma dobila nova jetra, in 70-letnik iz Zagreba, ki so mu pred tremi leti presadili novo srce. Prva je prepričana, da duša njenega darovalca živi naprej v njej – po operaciji ni več občutila želje po cigaretah, prav tako naj bi se ji popolnoma spremenil rokopis. Ker je imela drugačen podpis, so ji v banki celo zavrnili prošnjo po transakciji. Zagrebčan je povedal, da je po operaciji agresivnejši, hitreje naj bi vzkipel. Njegova žena pa, zanimivo, trdi, da je postal boljši mož.

''Jaz jim verjamem! Fenomen še ni znanstveno potrjen, a vendar sem ga doživela tudi sama. Presadili so mi ledvice in po operaciji imam več energije. Pozneje sem izvedela, da sem ledvico dobila od moškega, ki je bil zelo aktiven. Delal je v sadovnjaku. Nekoč je padel z drevesa in na mestu umrl. Menim, da je del njegovega značaja prešel name,'' je povedala neka druga hrvaška pacientka, ki je dodala, da v ZDA deluje institut, kjer se srečujejo osebe, ki doživljajo podobno.

Primeri, ko so ljudje po presaditvi spremenili značaj in prehrambene navade, so ponekod tudi dokumentirani. Na primer, ljudje, ki niso nikoli poslušali klasične glasbe, so po operaciji postali ljubitelji ali celo poznavalci. Zdravniki pa so kljub številnim pričevanjem skeptični. Dr. Bojan Biočina, ki je na Hrvaškem presadil okoli 40 src, ne oporeka dejstvu, da se ljudje spremenijo, vendar ne verjame, da so poleg organov prevzeli tudi navade umrlih darovalcev. ''Pacienti, ki dobijo novo srce, menijo, da so nekaj posebnega. Prej gre za nekakšen psihološki rezultat operacije, ki izvira iz njih. Razumne zdravniške razlage ni, saj je središče osebnosti v možganih in ne v srcu,'' je pojasnil. Tudi dr. Ante Ujević iz Splita se strinja: ''Tema je zanimiva, ampak dvomim, da pacienti prevzamejo navade darovalcev.''

Direktorica Slovenije - Transplant (Zavoda za presaditve organov in tkiv) dr. Danica Avsec Letonja je za 24ur.com povedala, da podatkov o ljudeh, ki naj bi se po operaciji spremenili, ne zbirajo. Pojasnila je, da o fenomenu ''spomina duše'' večkrat slišijo s strani bolnikov, vendar pa je njeno mnenje ''sila nevtralno, saj je premalo raziskan''. Tudi predsednik Slovenskega društva Transplant Martin Brilej je pojasnil, da dokazanih raziskav ni, po njegovem gre za ''govorice, pomisleke in občutke''. Poudaril je, da pacienti le malokrat odkrijejo sorodnike darovalca, zato težko vedo, kakšne so bile njegove navade. Prav tako je opozoril, da na počutje vplivajo različni dejavniki, tudi zdravila proti zavrnitvi organa. Ne zanika pa, da človek po presaditvi doživlja čustvene spremembe, saj ''začne z vnovičnim življenjem''. ''Praviloma tudi bolj zdravo živijo, saj so se iz oči v oči gledali s smrtjo. Zagotovo bolj cenijo življenje.'' Primerov bolnikov, ki bi doživeli fenomen ''spomina duše'' ne pozna.