Pomanjkanje spanja lahko vodi v resne zdravstvene težave

Spanje je pomemben fiziološki proces in biološka nuja, saj vpliva na duševno, telesno in čustveno zdravje odraslih in otrok. Splošno prepričanje, da v spanju telo in še posebej osrednje živčevje počivata, že dolgo ne velja več. V nekaterih fazah spanja so možgani dosti bolj aktivni kot med budnostjo.

V Sloveniji se po pogostnosti motenj spanja ne razlikujemo od drugih evropskih držav. Po besedah vodje ambulante za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Leje Dolenc Grošelj so našim bolnikom na voljo vse sodobne oblike zdravljenja. Uspešnost zdravljenja je zelo dobra, tudi v primeru narkolepsije, žal pa manj kot tretjina tistih, ki jih mučijo motnje spanja, poišče strokovno pomoč.

Najpogostejše motnje spanja so nespečnost, sledijo motnje dihanja med spanjem. Pogosti so tudi motorični fenomeni med spanjem, kot je na primer sindrom nemirnih nog. S starostjo se možnost motenj spanja povečuje. Med rizičnimi dejavniki so debelost, nekatera zdravila, ki delujejo na mišični tonus, pa tudi nočno delo.

Pomanjkanje spanja in slaba kakovost spanja lahko dolgoročno povzročita resne zdravstvene težave, kot so debelost, povišana raven krvnega sladkorja, oslabljen imunski sistem in celo nekatere vrste rakavih obolenj, opozarja Dolenc Grošljeva. Svetovna zveza za motnje spanja (WASM) se zato vsako leto posveti osveščanju o pomembnosti spanja in pozove k ukrepanju.

Med slabo prepoznanimi motnjami spanja je narkolepsija

Po besedah Dolenc Grošljeve je narkolepsija genetsko pogojena bolezen, za katero so značilne nenadne izgube mišične moči ob čustvenih dogodkih, nenadno spanje kjer koli in kadar koli, paralize in prividi ob uspavanju in prebujanju. Način dedovanja bolezni za zdaj še ni pojasnjen.

Narkolepsija, ki je opredeljena kot kronična nevrološka bolezen, lahko prizadene ljudi v vseh starostnih obdobjih, pogosto pa se pojavi že pri najstnikih. Pojavnost bolezni je majhna in prizadene enega od 2000 ljudi. Po ocenah je v Sloveniji okoli 1000 oseb z narkolepsijo, diagnosticiranih pa je le okoli 50. Pot do pravilne diagnoze lahko traja tudi pet let in več.

Bolniki z narkolepsijo so pogosto stigmatizirani. Bolezen je dobro obvladljiva, težava pa je v tem, da zaradi premajhne ozaveščenosti ostaja pogosto neprepoznana in zato tudi nezdravljena. Slovenija ne premore epidemioloških študij motenj spanja. Ocene zato temeljijo na podatkih iz tujine.

Motnje spanja imajo tudi otroci

Motnje spanja so prisotne tudi pri otrocih. V svetu ocenjujejo, da naj bi imelo motnje spanja v različnih obdobjih otroštva kar deset do 30 odstotkov otrok. Po besedah Barbare Gnidovec Stražišar s kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno psihologijo ljubljanske Pediatrične klinike so motnje spanja pri otrocih velikokrat le prehodne, vendarle pa lahko pride tudi do kroničnih motenj spanja, ki se kažejo še v odrasli dobi. Vsaj enkrat se z motnjami spanja tako sreča do tretjina otrok.

Na seznamu desetih zapovedi zdravega spanja pri otrocih so med drugim skrb, da otrok dobi dovolj spanja, vzdrževanje stalnega časa večernega uspavanja in jutranjega prebujanja, spodbujanje otroka k samostojnemu uspavanju, odstranitev vseh elektronskih naprav iz otrokove spalnice, prilagoditev otrokovega počitka njegovi starosti in skrb za otrokovo telesno aktivnost podnevi.