Na Goriškem še en primer ošpic

Na območju Nove Gorice je za ošpicami zbolela nepopolno cepljena odrasla oseba. Posamezne vnesene okužbe v Sloveniji so povsem pričakovane, tudi ker so v zadnjih mesecih izbruhi v sosednjih in bližnjih državah. Trenutno sicer iščejo ljudi, ki so bili morda v stiku z okuženim. Pediatrinja z ljubljanske infekcijske klinike Breda Zakotnik je poudarila, da je za preprečitev širjenja bolezni ključna dobra precepljenost. "V takih razmerah tudi necepljen posameznik ne bo zbolel, ker se bolezen v zaščiteni populaciji pač ne bo mogla širiti," je dejala.

Po pojasnilih Marka Vudraga z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je cepljenje žrtev lastne uspešnosti. S cepivi je človeštvo učinkovito zamejilo nalezljive bolezni, ker jih danes ne vidimo več "v živo", nekateri podcenjujejo njihovo resnost in zmotno mislijo, da ni potrebno cepljenje, opozarja. Zakotnikova je predstavila statistične podatke o številu obolelih za posameznimi boleznimi, za katere obstaja cepivo in je v Sloveniji cepljenje obvezno. Davica je pri nas povsem izginila, medtem ko so v svetu še primeri okužb. Tetanusa in mumpsa pediatri še vidijo kak primer na leto, še se pojavlja oslovski kašelj. Že več kot desetletje pa nikjer v Evropi ni bilo primera poliomelitisa ali rdečk. Od uvedbe cepljenja leta 2000 pri nas ni bilo več nobenega primera hemofilusa influence B.

Med leti 2000 in 2009 v Sloveniji tudi ni bilo nobenega primera ošpic, po upadu precepljenosti pa se je bolezen začela spet pojavljati, je izpostavila. Precepljenost s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam zadnja leta namreč upada. Po podatkih Zakotnikove je leta 2013 dosegla kritično mejo, saj je padla na 93,9 odstotka populacije, v nekaterih regijah je po trditvah Vudraga še nižja.

Zakotnikova je opozorila na izredno nalezljivost ošpic - na lanski pasji razstavi v Šempetru pri Gorici se je od le ene bolne osebe nalezlo kar 44 ljudi. K nam pridejo iz sosednjih držav - Avstrije, Italije ali Bosne in Hercegovine, pravi Vudrag. Iz Bosne, najverjetneje po zadnjih velikonočnih praznikih, je nekdo ošpice prinesel tudi na Goriško, kjer imajo po njegovih besedah trenutno še en izbruh. Spregovoril je tudi o nekaterih najpogostejših mitih in stereotipih, ki jih danes slišimo na račun cepiv. Ob zmotnem prepričanju, da "te bolezni preboliš in imaš potem mir", je opozoril, da so nekatere izmed teh bolezni tudi smrtne, druge lahko pustijo bolnika trajno invalidnega.

Ob mitu, da so cepiva bolj nevarna kot sama bolezen, je izpostavil prav ošpice. Kot primer je navedel, da se v Sloveniji letno rodi okoli 22.000 otrok. Če jih ne bi cepili proti ošpicam, bi jih letno umrlo okoli 40, ker je po statistiki možnost smrti v dveh primerih na 1000. Možnost za hujšo alergično reakcijo na cepivo pa je en primer na milijon cepljenih, torej bi tako hujšo alergijsko reakcijo imel en otrok vsakih 45 let.

Vudrag je spomnil na odločitev ustavnega sodišča leta 2004, da obvezno cepljenje ni prekomeren ukrep, ker koristi obveznega cepljenja za zdravje posameznika in širše skupnosti presegajo težo posledic posega v ustavne pravice posameznika. A sam vseeno meni, da bi morali to redefinirati in doseči družbeno soglasje okoli cepljenja, da ne bi bilo več obvezno, temveč priporočljivo.

Po njegovem prepričanju bi morali tudi uvesti iz javnih sredstev krito cepljenje za vso populacijo proti pnevmokoku, klopnemu meningoencefalitisu in hpv. Izpostavil je na primer Avstrijo, kjer ni dvoma, da se je dobro cepiti proti klopnemu meningoencefalitisu in je precepljenost kar 90-odstotna, čeprav cepljenje ni obvezno. Zaradi klopnega meningoencefalitisa človek res ne bo umrl, je pa zdravljenje zelo dolgotrajno, visoka je tudi invalidnost po preboleli bolezni, je izpostavil. Opozoril je, da kar 10 odstotkov vseh primerov klopnega meningoencefalitisa v Evropi obravnavamo v Sloveniji. Cepljenje je učinkovito, varno in tudi zanesljivo. Je tudi cenejše in za posameznika manj naporno kot pa preboleti klopni meningoencefalitis, je še poudaril.