Kje, kaj in za koliko se lahko zdravimo v tujini?

Drage protetične storitve niso del čezmejne zdravstvene direktive, mirijo pristojni, potem ko se je pojavila skrb, kakšne bodo posledice, če se bodo Slovenci čez mejo odpravili po storitve, ki jih je pri nas treba (do)plačati.

Bi pa naj slovenska blagajna v tujini plačala za naslednje zobozdravstvene storitve: ambulantno zdravljenje in posegi pri gnojnih stanjih v ustni votlini, zahtevnejša izdiranja zob, posegi pri modrostnih zobeh, oskrba pri poškodbi zob, mehkih delov ustne votline in čeljustnih kosti. Pa tudi vsa zdravljenja zobnih in paradontalnih bolezni, načeloma bo sem sodilo tudi ortodontsko zdravljenje.

Kaj, kje in za koliko denarja se bo mogoče zdraviti v tujini, bo sicer od jutri dalje jasno objavljeno tudi na spletu, bo pa, opozarja direktor zdravstvene blagajne Samo Fakin, predvsem pri zobozdravstvu veliko omejitev: "Morda kakšen specialist za zobne bolezni ali kaj podobnega, drugo pa ne."

So pa prav tu čakalne vrste najdaljše. S hitro napotnico bi do specialista za zobne bolezni v Ljubljani prišli po devetih mesecih, z redno napotnico pa bi čakali kar več kot eno leto.

Medtem zobozdravniki opozarjajo na absurd, da bi takšna storitev v tujini bila pokrita, doma samoplačniško pa ne. In dodajajo, da pri nas, če pacient plača, pride zagotovo takoj na vrsto. Praktično ni čakalnih dob. To pa je seveda diskriminatorno – tako do državljanov kot do izvajalcev.

Ampak to, da doma še vedno plačujemo iz lastnega žepa, je po mnenju pristojnih v skladu z direktivo. Po drugi strani pa ta našim zasebnikom ponuja možnost, da k sebi privabijo tujce in s tem njihov denar, dodajajo.