"Moram reči, da je bil način, na katerega je bilo to vse skupaj organizirano, pod vsakim nivojem, tega pri nas nismo vajeni," je predsednik Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret še v nedeljo popoldne zmajeval z glavo.
O fiasku z vstopnicami, ki so si ga privoščili poljski organizatorji letošnjih zaključnih bojev na SP v odbojki, smo v zadnjih dneh že veliko poročali. Slovenskim navijačem so jih od 11.500 mest v razprodani dvorani vnaprej namenili le dober odstotek. To je pomenilo, da se številni Slovenci zato niso odpravili na Poljsko, saj vstopnic niso mogli kupiti. Nekateri pa so vseeno poskusili srečo, se odpravili v Katovice in računali, da bodo poljski navijači svojo dnevno vstopnico po koncu njihovega popoldanskega polfinalnega obračuna zvečer prodali Slovencem.
In res je bilo tako, toda to je pomenilo, da so slovenski navijači vstopnice dobili za povsem različne konce dvorane, a ker je bil dostop mogoč na vse dele tribun v spodnjem ringu, je bilo seveda logično, da so se navijači, če so to možnost imeli, zbrali na enem mestu. Dvorana je bila namreč na pol prazna, saj je večina poljskih navijačev po domači tekmi odšla. Toda po prvem nizu so se začela trenja z reditelji, med katerimi je prevladovala mlajša generacija.
"Takega odnosa si nismo zaslužili"
"Popolnoma nobene zgodbe ne bi bilo in tudi ne bi bila potrebna, če je ne bi inscenirali Poljaki sami," poudarja Ropret. "V nekem trenutku so se oni odločili, da je ta skupina preglasna. Ne vem sicer, kaj so od njih pričakovali, da bodo na tribuni molili?! Začeli so posredovati, popolnoma po nepotrebnem, nobenega varnostnega incidenta ni bilo. Tudi tisto, na kar so se oni sklicevali, da morajo biti stopnice proste kot koridor v primeru nevarnosti, smo potem uredili. Tudi sam sem se pogovoril z navijači in smo ta koridor pustili prazen, stali smo na obeh straneh tega stopnišča in glasno navijali. Kaj je bilo tukaj sporno, še vedno ne vem," pravi.
"Kar pa je sporno v mojih očeh, in o čemer jaz zagotovo bom govoril tako na mednarodni zvezi kot na olimpijskem komiteju, pa je njihov odnos do naših navijačev. Tega si zagotovo nihče ni zaslužil," poudari, še vedno vidno prizadet. "Jaz iskreno upam, da nam sem na Poljsko ne bo treba nikoli več priti navijat," pribije.
"In naj ob tem samo spomnim, kako prostaško poljski navijači obnašajo v Planici, kaj vse se počne po Kranjski Gori. Pa ni nihče obravnavan na način, na kakršnega smo bili mi včeraj tukaj," še vedno ne more verjeti. "Ob tem, da vemo, da je odbojkarska publika ena najbolj mirnih na svetu, sploh pa naša. Res je glasna, ampak saj to ni gledališko občinstvo," izpostavi odsotnost navijaških incidentov, ki smo jim denimo pogosto priča na nogometnih stadionih.
Policija je bila korektna, reditelji pač ne
Ropret jasno poudari, da je šlo v Areni Spodek za odnos varnostnih služb oziroma rediteljev: "Po drugi strani pa smo bili deležni izjemno korektne obravnave s strani policije, ki so jo ti varnostniki poklicali za posredovanje. Prišli so, smo se pogovorili z njimi, jim razložili situacijo. In so jo razumeli, policija se v to sploh ni želela vpletati, tukaj je šlo za kaprice nekih rediteljev, ki so želeli pokazati, da so oni šefi v tej dvorani."
Poudari pa, da so ob tem svoj del odgovornosti za nastalo situacijo zamolčali: "Oni so tisti, ki bi morali usmerjati navijače, ko so prihajali v dvorano - vsakega v svoj sektor in vsakega na sedež, za katerega je imel karto. Ko so se navijači enkrat združili, bilo jih je nekaj sto, pa jih ne moreš več premikati. To priložnost si zamudil, zdaj jih pa pusti pri miru. Sploh, če ti ničesar nočejo," izpostavlja.
A kljub temu so se začeli reditelji nespoštljivo vesti do vseh po vrsti: "Od mamic z otrokom, starejših ljudi, do deklic, ki so prišle navijat za svoje brate," opozarja Ropret. Zgodbe, ki jih v nedeljo dopoldne, še vedno zgroženi, pripovedujejo navijači na recepcijah hotelov, so si precej podobne. Posmehovanje, zasmehovanje, pačenje v obraz, prepovedovanje dostopa. In to ne glede na to, kdo je stal pred njimi.
Niso več smeli nazaj
Eden izmed navijačev pripoveduje, kako je vprašal, če sme oditi po pijačo, kar so mu dovolili. Nato pa ga vseeno niso več spustili nazaj. Drugemu se je zgodilo enako, čeprav jim je dopovedoval, da je njegova 14-letna hčerka zdaj na tribuni ostala povsem sama. Ljudi niso spustili niti do svojih nahrbtnikov na sedežih, da bi jim dokazali, da imajo veljavno vstopnico. To je veljalo tudi za ženo slovenskega reprezentanta, čeprav je imela poleg sebe tudi otroški voziček. Prosila je prijatelja, naj ji njeno vstopnico prinese na vrh stopnic, spustili so ga mimo, ko ji je predal vstopnice, pa mu niso več dovolili vrnitve nazaj na tribuno.
Nič bolje je ni odnesel niti Ropret sam, ki je skušal posredovati, čeprav jim je z identifikacijsko izkaznico dokazal, da je krovni športni funkcionar. Deležen je bil povsem enake posmehljive obravnave, kot če bi bil nek problematičen mulček.
"Hotel sem biti z našimi navijači, varnostnica pa je vztrajala, da moram na VIP, kot je pisalo na karti, čeprav imam s svojo akreditacijo dostop povsod. Ampak tudi to ni bilo dovolj, ona je zahtevala, da moram na VIP, ker je tako pač pisalo na karti. Res nespoštljivo. Kaj takšnega še nikoli v vseh teh letih nisem doživel," opisuje obravnavo, ki jo je bil deležen.
Brez besed je tudi Gregor Humerca, generalni sekretar OZS. Čeprav ima tudi on tako akreditacijo, da se po tekmi lahko spustita do igrišča k igralcem, tokrat tja nista smela. Skušal se je pogovoriti tudi z vodjo varnostnikov, vendar ga je ta preprosto odpravil z besedami, da ga ne razume. "Niti poskušal ni razumeti, kaj mu želim dopovedati," tudi on opiše povsem vzvišen odnos do Slovencev v dvorani.
"Nekako smo stvari umirili, da smo tekmo pripeljali do konca, moram pa reči, da je vmes res že kazalo, da bo prišlo do incidenta, ker so se res tako nesramno vedli do naših ljudi, da verjamem, da jim je bilo vsega dovolj. Tudi meni je bilo," se huduje Ropret. "To ne bo ostalo nedorečeno, to obljubim. Tega si nismo zaslužili in če bo le možno, nas tukaj ne bo več," zaključi predsednik slovenske odbojkarske zveze.
KOMENTARJI (239)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.