Le teden dni po tem, ko je mednarodni konzorcij 86 novinarjev sveta razkril imena pomembnih politikov, javnih funkcionarjev, poslovnežev, zvezdnikov in drugih vplivnežev, ki svoje premoženje skrivajo v davčnih oazah, razkritje po vsem svetu močno odmeva. Dviguje prah, sproža ogorčenje, razgrete razprave, pa tudi že prve ukrepe vlad ter davčnih organov.
Prvi ukrepi so že padli
''Pred 15 meseci je direktor ICIJ od anonimnega vira prejel trdi disk z 260 GB podatkov, v katerih je več kot 2,5 milijona datotek o lastnikih davčnih oaz predvsem na območju Deviških otokov,'' je povedal Zgaga, član ICIJ in direktor CPNS.si.
V prvi fazi so predvsem računalniški strokovnjaki obdelali to nepregledno množico podatkov. V drugi fazi so podatke dobili člani ICIJ in začel se je pomembnejši del naloge – identifikacija oseb, ki imajo podjetja v davčnih oazah, je razložil Zgaga.
''Danes živimo v sistemu, kjer bogati poberejo vse, revni in ostali pa so obsojeni na varčevalne ukrepe. Bogati so bolj ali manj svoj denar skrili v davčne oaze, do imen pa ne morejo niti davčne uprave. Sistem je tako naravnan, da so ta početja na nek način zakonita, osnovno vprašanje pa je, ali so premoženje prijavili davčni upravi v državi, kjer so rezidenti,'' je povedal član ICIJ.
''Prepričan sem, da bo tudi Slovenija doživela zelo velika presenečenja v prihodnjih tednih in mesecih,'' je dodal Zgaga.
Francoski predsednik Francois Hollande je, potem ko je izvedel, da je na seznamu tudi blagajnik njegove lanske volilne kampanje, svojim ministrom naročil, naj do zadnjega centa javno razkrijejo premoženje, imenoval bo poseben organ za boj nad davčnimi utajami, banke pa bodo morale vsako leto sporočiti, s katerimi bankami po svetu so poslovale.
Preiskave svojih državljanov s seznama so se lotili Grki, pa Indijci, filipinski političarki in hčerki pokojnega diktatorja Marcosa pa grozi, da bo, če bodo oblasti odkrile, da denar res skriva v oazah, ostala brez njega. Mongolski podpredsednik parlamenta, ki je kot edini s seznama utajo davkov priznal, je ponudil odstop. V Londonu si medtem beli glavo britanski premier David Cameron, kaj naj stori z britanskimi Deviškimi otoki, ki so leglo skritih poslovnežev, tudi britanskih.
Za presenečenje pa je poskrbel evropski davčni raj, Luksemburg. ''Naša država ne želi umazanega denarja in lahko preživi brez strank, ki ne spoštujejo zakona. Zato bomo z letom 2015 uvedli sistem razkrivanja in izmenjave podatkov,'' je napovedal Jean-Claude Juncker, luksemburški premier.
Kaj pa Slovenija?
Na seznamu je tudi nekaj Slovencev. Se bodo naši organi, po razkritju Slovencev s seznama, lotili preiskave in denar vrnili v domovino? Davčni svetovalec Darko Končan ne verjame, da bi se denar, če je bil enkrat utajen, vrnil, razen če bi država objavila neko splošno davčno amnestijo.
Kako sploh ustanoviti podjetje v davčni oazi?
V eksotični državi lahko le za nekaj sto evrov kupite podjetje ali za dobrih tisoč ustanovite novo. Direktor ste lahko sami ali pa za 400 evrov najamete osebo, ki se pojavlja na vseh papirjih in računih, čeprav v resnici ne počne ničesar in ne nosi nobene odgovornosti. Z vami in odvetnikom namreč podpiše pogodbo, da ste odgovorna oseba vi, a kljub temu ves čas ostanete anonimni.
Najeti direktor na ime podjetja odpre bančne račune, na katere se razpršeno steka ves vaš dobiček, ki pa ga nihče ne more povezati z vami. Tudi če vas po naključju odkrijejo upniki ali davčni uradniki, vam ne morejo do živega – v davčnih oazah je razkrivanje podatkov o podjetjih namreč nezakonito. Oaze vam tako omogočajo, da brez težav igrate mimo pravil, skrijete svoje aktivnosti, denar in ime. In vse je popolnoma zakonito – če davke plačujete v državah, kjer dejansko poslujete. A najpogosteje ni tako.
Državni proračuni so zato po ocenah prikrajšani za okoli 20 trilijonov evrov, ki bi jih pobrali z davki. Toliko denarja imajo trije odstotki prebivalcev sveta v davčnih oazah. In mednarodno združenje novinarjev je razkrilo precejšnjo skupino teh ljudi.
Pa ni bil to neupravičen poseg v njihovo zasebnost? Novinar Bastian Brinkmann, Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev, meni, da ne. ''V nikogaršnjo zasebnost nismo vdrli, saj smo objavili le imena svetovnih politikov, bogatašev, pomembnih poslovnežev - imena v družbi zelo vplivnih ljudi, ki so vpleteni v nekaj, kar je videti sumljivo ne le nam, ampak tudi pravnim strokovnjakom, s katerimi smo se posvetovali,'' je dejal.
Prvo zgodbo o Slovencih v davčnih oazah, ki so jih odkrili v konzorciju preiskovalnih novinarjev, preiskovanje pa nadaljevali mi, boste lahko spremljali že v jutrišnji oddaji 24UR.
KOMENTARJI (234)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.