74-letni Lauterbur je odkril možnost, da je moč z resonanco magnetnega valovanja in odbojem teh valov ustvariti dvodimenzionalno sliko določenih struktur, ki jih ti valovi obstreljujejo. S tem je odkril možnost, kako prikazati dvodimenzionalno sliko teles, ki jih ni mogoče prikazati z nobeno drugo metodo.
70-letni Mansfield pa je odkril, kako se dajo signali magnetne resonance matematično analizirati. To je nato omogočilo razvoj uporabne tehnike za prikaz slik magnetno-resonančnih preiskav. Mansfield je tudi pokazal, kako bi se dalo doseči zelo hitro prikazovanje magnetno-resonančnih preiskav. To je sicer postalo tehnično mogoče kako desetletje kasneje.
Lauterbur in Mansfield sta bila nagrajena za njune dosežke, ki so kasneje pripeljali do razvoja modernega preiskovanja z magnetno resonanco, imenovano MRI (angleška kratica magnetic resonance imaging). Razvoj MRI je pomenil revolucionarno novost v medicinski diagnostiki in raziskavah. Dobitnika letošnje Nobelove nagrade za medicino si bosta razdelila 10 milijonov švedskih kron oziroma 1,1 milijona evrov. Nobelove nagrade za znanost tradicionalno podeljujejo v Stockholmu 10. decembra, na dan smrti ustanovitelja nagradnega sklada, Alfreda Nobela (1833-1896).
Letošnja podelitev Nobelove nagrade za medicino bo sicer že 25. doslej. Smernice za odločanje o dobitniku niso določene. Alfred Nobel, švedski industrialist in izumitelj dinamita, po katerem nagrade nosijo ime, je določil le, da naj nagrado dobi najpomembnejše odkritje s področja medicine.
