Strokovnjaki pravijo, da bi bilo treba termin shizofrenija odpraviti, saj je pod to oznako združena prevelika skupina simptomov. Zdravniki ob tej besedi takoj pomislijo na zdravljenje z antipsihotiki, kar je napačno, saj pacient primarno potrebuje psihološko zdravljenje.
Akademiki še opozarjajo, da oznaka shizofrenija bolnikom škodi, saj jih stigmatizira kot nasilne, nevarne, nepredvidljive in neozdravljive.
Shizofrenija je zapletena duševna motnja. Čeprav se njeni simptomi od osebe do osebe razlikujejo, obstaja nekaj tipičnih znakov, kot so blodnje, halucinacije in napačno zaznavanje realnosti. V povprečju naj bi za to boleznijo zbolela vsaka stota oseba. Psiholog Univerze v Manchestru Richard Bentall je tako ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja poudaril, da ne dvomi, da obstajajo ljudje, ki imajo prisluhe in paranoične strahove, a kljub temu niso shizofreniki. "Koncept shizofrenije je znanstveno nepomemben, klinično nekoristen in za bolnike škodljiv, saj pod enim imenom združuje različne težave. Vsi, ki imajo podobne bolezenske znake, nimajo iste duševne bolezni," pravi Bentall.
Kljub številnim kritičnim glasovom, pa strokovnjaki niso ponudili rešitve, kateri termin bi lahko nadomestil shizofrenijo. Robin Murray, profesor psihiatrije na inštitutu v Londonu, poudarja, da morajo pred ukinitvijo termina izoblikovati nov model klasifikacije. "Če nimamo novega modela za razlikovanje med pacienti, ki bolehajo za bipolarno motnjo, ali tistimi, ki imajo navadno obsesijo, bomo vse pometali v en koš. Lahko se zgodi, da jim bomo škodili, saj bodo nekateri prejeli napačno zdravljenje," je izjavil Murray.
Smrtonosne duševne motnje
Slovenija se pridružuje obeleževanju svetovnega dne duševnega zdravja, ki ga na predlog Svetovnega združenja za duševno zdravje obeležujemo od leta 1992. Namen tega dne je predvsem spodbuditi razmišljanja o duševnem zdravju, o zmanjšanju nerazumevanja, strahu in stigme, povezane z duševnimi težavami. V tej luči v Sloveniji poteka več aktivnosti za osveščanje tako splošne populacije kot strokovnih delavcev o duševnih motnjah, med drugim pa tudi dobrodelni koncert v Mariboru.
Tema letošnje že 14. obeležitve svetovnega dne duševnega zdravja je namenjena predvsem povečevanju osveščenosti in zmanjševanju tveganja pred nevarnostmi duševnih motenj in samomorilnosti. Kot so opozorili v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), tematika opozarja predvsem na samomor kot pojav, ki ga je mogoče preprečiti. Samomor je pogosto tragična posledica neugotovljene duševne bolezni, so v ponedeljek opozorili na WHO.
Ljudje so iz dneva v dan izpostavljeni obremenitvam in stresu, ki lahko vodi do hudih duševnih bolezni. Te v sodobnem svetu postajajo veliko družbeno breme in hkrati zmanjšujejo kakovost bivanja posameznikov. Zato je potreben celovit pristop, ki bi pripomogel k preventivi, omogočal hitro prepoznavanje bolezni ter izboljšal zdravljenje, je na današnjem strokovnem srečanju ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah poudaril minister za zdravje Andrej Bručan.
Kot je na srečanju z naslovom Ko te strese stres poudarila Tanja Torkar z Zavoda za zdravstveo varstvo Kranj, so duševne motnje družbeno breme, ki stane Evropsko unijo že kar tri do štiri odstotke BDP. Številne institucije skrb za duševno zdravje postavljajo na prioritetno mesto. Tako je tudi Evropska komisija v posebnem dokumentu izpostavila pomen duševnega zdravja. "Pojmuje se namreč kot ključni vidik zdravja in socialnega ter ekonomskega kapitala, saj ni zdravja brez duševnega zdravja," je dodal minister.
Evropa in države iz drugih delov sveta se vse bolj zavedajo problematike duševnih bolezni, zato sedaj že preko sto držav vsako leto obeležuje svetovni dan duševnega zdravja, ki letos poteka že 14. leto zapored. "Namen današnjega dne je osveščanje ter spreminjanje stereotipov in predsodkov glede duševnih bolezni," je poudaril Bručan. Boj proti duševnim boleznim zahteva celovit pristop, ki vključuje preventivo, premagovanje stigmatizacije, uspešno zdravljenje in reintegracijo v družbo, je dejal Bručan.
Letos je Svetovno združenje za duševno znanje posebno pozornost namenilo preprečevanju samomorov. Ti so namreč pogosto posledica neprepoznavanja in nezdravljenja duševne motnje. "Tudi do 50 odstotkov ljudi, ki stori samomor, ima lahko vsaj eno duševno motnjo, ki pogosto ni zdravljena, zato lahko vsaj petino samomorov ljudi z duševnimi motnjami preprečimo," je poudarila Torkarjeva.
Kot opozarjajo na inštitutu, je potrebno okrepiti prizadevanja za zgodnje odkrivanje in zdravljenje duševnih motenj. S tem bi zmanjšali tveganje za nastanek duševnih motenj in prispevali k hitrejšemu zdravljenju, pa tudi k zmanjševanju samomorilnosti med ljudmi z duševnimi motnjami. Še posebej na inštitutu opozarjajo, da duševne motnje niso sekundaren zdravstveni problem, ki se ga lahko odloži. Če se duševne motnje ne zdravijo, so lahko smrtonosne, so še poudarili.
Inštitut za varovanje zdravja sicer v tem tednu prireja vrsto delavnic in aktivnosti, ki so namenjene obeležitvi svetovnega dneva duševnega zdravja. Inštitut bo te aktivnosti letos priredil v sodelovanju z regionalnimi zavodi za zdravstveno varstvo v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju, Murski Soboti, Kranju, Novem mestu, Ravnah na Koroškem in v Novi Gorici. Aktivnosti ob svetovnem dnevu duševnega zdravja sicer izvajajo tudi v združenju Ozara - Nacionalnem združenju za kakovost življenja, ki med drugim danes popoldne v Mariboru prireja dobrodelni koncert, na katerem bo sodelovala vrsta znanih slovenskih glasbenikov.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.