aro1: Boste še enkrat odšli na to goro?
THumar: Sedaj ko sem končno na slovenskih tleh in načetega zdravja, grem najprej z otroci na morje in šele potem bom sposoben resne inventure vsega...
mimy: Na kaj ste mislili, ko ste bili ujeti v steni?
Thumar: Nikoli nisem prenehal upati na rešitev, četudi s helikopterjem ali pa samostojno ob zjasnitvi vremena. V steni sem skušal ohraniti čimveč energije, ki so mi jo pomagali vzdrževati tudi prijatelji v bazi, ki so mi brali vaša vzpodbudna sporočila, da naj zdržim. Sicer pa se ob tem največkrat zatečem k molitvi.
Maja952: Dobrodošli nazaj! Ne glede ne kritike – bravo. Potrebujemo ljudi, ki premikajo meje mogočega! V vsej zgodovini so obstajali in omogočali napredek človeštva. Seveda pa so vedno obstajali tudi tisti, ki so jih kritizirali. Pogumno naprej in veliko uspehov!
Grega: Tomaž, kaj si se odločil glede Messnerja. Mu boš podaril tisto zadevo za v muzej?
THumar: Messner me je za njegov glavni muzej od šestih povabil že pred leti, kot enega od ključnih alpinistov zadnje dobe in tako bo ta pas s prusikom verjetno pristal v tem muzeju kot še nekaj predmetov z Dhaulagirija.
n1n4: Oj, Tomaž! Česa vas je bilo najbolj strah v zadnjih nekaj dneh?
THumar: Najbolj me je bilo strah, da mi zmanjka goriva in možnosti, da se rešim sam.
kovac: Tomaž, glede na to, da ste stari 36 let me zanima, kako dolgo ste še sposobni vrhunskega plezanja?
THumar: Plezam lahko še dolgo... Koliko podobnih zgodb pa mi je še dano preživeti, pa je drugo vprašanje... Z gorami želim ostati povezan, dokler bom mogel...
Bstard: Zanima me, če Tomaž načrtuje ponoven vzpon na Nanga Parbat, ali mu je bila ta izkušnja dovolj? Si je po tem, ko je bil sam tam gor zadal, da ne bo več plezal tako ekstremnih poti? Hvala Matjaz
THumar: Že vse življenje sem sledil svoji poti. Upam, da bo katera od naslednjih preizkušenj lažja, o ponovnem poizkusu pa menim, da je sedaj še prezgodaj govoriti...
A1paziPLAZ: Koliko kilogramov si shujšal?
THumar: Mislim, da praktično nič, le dehidriral sem. Problem so omrzline na nogah, ki pa zahtevajo kar precej časa...
manca: Vprašala bi, kako v gorah opraviš veliko in malo potrebo?
THumar: Naj povem, da ko sem enkrat obtičal, nisem več hodil na veliko potrebo, ni bilo dovolj hrane...
tinka: Mene pa zanima, če imaš kakšne hujše poškodbe?
Tomy: Tomaž pozdravljen in vse čestitke za srečno vrnitev.
THumar: Noge so globoko pomrznjene, pljuča so na antibiotikih, sinusi so od včeraj pokazali svoje... Pomembno je, da sem živ !!!
saB9ka: Maja, kako si vse to doživela ti?
Mroš: Vsekakor je tema za knjigo, ki zagotovo bo, ker je veliko zanimanje tudi v tujini. Na kratko pa: Bili so težki trenutki, ko ne veš in nikakor ne moreš izvedeti, kaj se dogaja v steni, ker je vse zavito v meglo in so povsod plazovi. Lahko pa samo čakaš. In ta nemoč je v bistvu najhujša!
everest: Kaj je bila vaša prva misel, ko ste bili rešeni?
THumar: Neskončna sreča, da mi je bila dana nova priložnost z namenom. Hvala vsem, ki ste verjeli z mano do konca. Iskrena hvala !!!
dENIS: Tomaž, vse čestitke v imenu celega Kamnika!!!!
anja: Kaj pravite na to: gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor.
THumar: Norost je relativna. Jaz pravim, da je treba slediti svojim sanjam in dano ti bo!!!
MRoš: Če pripomnim. Viki mi je v nekem intervjuju o Tomažu rekel, da ga obvladuje pozitivna norost, pa tudi himalajska kroniskta Elizabeth Hawley pravi, da je nor, a nikakor ne neumen...
Urban179: Ali ste sploh kaj spali?
THumar: Spal sem zelo malo. Sem se pa ves čas s pomočjo različnih meditativnih tehnik "izklapljal", da sem ohranil kar največ energije...
nina: ČESTITAM!
B9pelca761: Dragi Tomaž! Ti si enostavno enkraten!!! Vsem nam si v navdih, kako biti dober človek!
Beana: Maja, bi šli še enkrat s tako odpravo?
MRoš: Takšne reči se ti lahko zgodijo le enkrat v življenju. V to verjamem, a bi pa takoj pristala na novo odpravo, ker mi terensko delo zelo leži, tako da je odgovor da. Takoj pristanem, le delodajalci bi morali pristati...
ani: Živijo Tomaž in Maja. Dobrodošla doma! Maja, hvala za vse informacije o dogajanju izpod Nange Parbata. Tomaž, hvala, ker s svojim življenjem bogatiš naša življenja!
grega825: Koliko opreme je ostalo v steni?
THumar: Bivak in spalna vreča, ki sta zmrznjena ostala na bivaku...
parbat: Zanima me, kakšne so bile temperature v steni tistih šest dni?
THumar: Temperatura ni bila tako nizka, okrog -8, -10 stopinj. A, ko je prišel blizu helikopter, sta pilota povedala, da sem bil 18 minut izpostavljen -60 stopinjam Celzija.
mati: Kaj ste občutili, ko ste zagledali toliko ljudi na Brniku?
THumar: Najprej sem bil srečno zmeden. Nisem mogel verjeti, da je prišlo toliko ljudi na delavnik, sredi dneva. Ganljivo, nepopisno, želel bi, da take trenutke sočutja občuti vsak izmed vas...
THumar: Ponosen sem, da sem Slovenec. Dokazali smo, da zmoremo biti skupaj, ko je to res potrebno!!!
