Aleksander Kuznjecov, podpredsednik sklada Konstantinov dvorec, katerega naloga je, da zbere denar za obnovo, meni, da je zanimanje Putina za nekdanjo carsko rezidenco, ki naj bi poveličevala moč Rusije in ki naj bi bila "obrnjena proti Evropi", simbolično. Strelna, zapuščeno predmestje Sankt Peterburga, je že leto dni veliko gradbišče, kjer 4000 delavcev dela v treh izmenah na več kot 100 hektarjev velikem zemljišču. Dela naj bi bila končana spomladi 2003, ko bo Sankt Peterburg slavil 300 let. V palači naj bi uredili center za mednarodne konference, paviljon za ugledne goste, heliodrom ter predsedniške apartmaje. Palača Konstantinovski, ki jo je sam Peter Veliki imenoval "prvi ruski Versaille", je bila doslej kar nekajkrat zapuščena in pozabljena. Potem ko so jo po smrti njenega "ustanovitelja" leta 1725 izpraznili, je ponovno "vzcvetela" v 19. stoletju kot rezidenca sina Nikolaja I. Konstantina, po katerem se tudi imenuje. V njej so bivali sorodniki ruskih princev vse do oktoberske revolucije leta 1917. Nato je sledilo obdobje zmede, v katerem so dvorec uporabljali v različne namene. Med drugim je bil dom za zapuščene otroke in vojaška šola. Med drugo svetovno vojno je bil požgan in bombardiran, po vojni so ga obnovili ter v njem namestili šolo, ki je delovala vse do razpada nekdanje SZ, leta 1991, ko je dvorec zopet utonil v pozabo. Navezanost sedanjega ruskega predsednika na rojstni kraj (Sankt Peterburg) odkriva nostalgijo, ki jo do carskih časov gojijo predstavniki lokalnih oblasti. Drugi del srečanja Putin-Bush, sestanek Šangajske skupine, vrh vodilnih mož Baltskih dežel, vsa ta srečanja so se letos odvijala v Sankt Peterburgu, kar je pravzaprav krasen uvod k proslavi 300-letnice mesta, menijo organizatorji proslave. Mednarodni sklad Konstantinovski dvorec je za obnovo že zbral 70 milijonov dolarjev.