Oba sogovornika ocenjujeta, da gre za pričakovan trend vsakokratne vlade, če se ta loti reform oziroma velikih političnih projektov. Pri tem pa dva opozarjata na dva različna vidika. Nekdanji predsednik SD Igor Lukšič ocenjuje, da oblast v javnosti ne vzbuja prepričanja, da bo katero od napovedanih reform izpeljala skladno z lastno zastavljeno časovnico.
"Ljudje so že začeli računati, kaj dobrega in kaj slabega jim bodo reforme prinesle. Začetni družbeni naboj 'antijanšizma' pa je opešal, ko so se pojavili konflikti, ki izhajajo iz narave vladanja. Logika interesa gre pač po svoji poti. Zdaj je začela vlada dajati sporočila, kot da bodo spremembe za večino slabe. Tega pa si ne želimo od vlade."
"Oblast reforme preveč napoveduje in premalo izvaja"
Novinar portala Necenzurirano Primož Cirman ob tem poudarja, da so bila z aktualno vlado povezana zelo visoka pričakovanja – od levega dela volilnega telesa, sredine, deloma tudi desnice, pa tudi civilne družbe in širokega diapazona državljanov, ki jih politično neizkušena oblast ne more v celoti izpolniti.
"Imate vlado, ki v času energetske krize in obetov recesije napoveduje reforme. Pri čemer jih preveč napoveduje in premalo izvaja. Tipičen primer je davčna reforma. Če iščemo en sam razlog za padec, je to, da so vodilni uslužbenci finančnega ministrstva davčno reformo predstavili tako, da jo je polovica Slovenije razumela, da bo država obdavčila potne stroške in regres. To je politična smrt."
Koalicija bo po njegovem mnenju stabilna in imela podporo le, če bodo ljudje dobili občutek, da rešuje njihove probleme. "In če ne bo ekscesov, kot je rekel Marcel, da kdo uživa na oblasti."
Igor Lukšič opozarja tudi na napačno taktiko in komunikacijo oblasti: "Ko začneš reševati probleme ljudi, je to treba dopovedati javnosti. Problem je, da so piarovci, ki jih zanima kvečjemu tedenski učinek, prevzeli komunikacijo. Tu pa bi rabili nekoga, ki bi razmišljal eno leto naprej ali pa za naslednje volitve."
Dokler bo alternativa Janša, toliko časa je leva sredina varna
Politolog in profesor na Fakulteti za družbene vede Lukšič glede visokih političnih pričakovanj dodaja, da so bila ta pravzaprav tudi hitro izpolnjena. "Ker je bil cilj zamenjava oblasti. Ampak ta segment se je počasi izpel." Nagrajeni raziskovalni novinar pa poudarja, da volivci oblast trenutno ocenjujejo po dveh ključnih segmentih. Kako hitro (oziroma ali sploh) lahko v doglednem času pridejo do zdravnika zgolj z obveznim zavarovanjem? In drugo, koliko rastejo življenjski stroški?
"Vprašanje, če je reforma pravi izraz za to, kar bi bilo treba narediti v zdravstvu. Temu bi lahko rekli tudi uvajanje reda. Zdaj smo v situaciji, kot da bi poslali otroka ob 11. uri v šolo in ne bi prišel na vrsto. Potem pa bi učitelj rekel, da je ob dveh popoldne matematika pri njemu doma v d.o.o. Z doplačilom, seveda," je bil slikovit Cirman.
Občuten padec javnomnenjske podpore pa za levosredinsko koalicijo ne bo nujno usoden, pravi Lukšič. "Jaz mislim, da to še ni izgubljena zadeva. Ker na drugi strani ni resne alternative. To, kar predstavlja Janša s kompaktno linearno podporo enega dela volilnega telesa, ki ga stalno drži v kondiciji, enostavno ne more biti alternativa. Dokler bo Janša alternativa, toliko časa je leva sredina varna."
Logar kot nekoč Virant? Ne nujno
Glede popularnosti "fenomena Anže Logar" in možnosti oblikovanja nove politične alternative oba sogovornika ostajata skeptična. Tudi primerjave z nekdanjim predsednikom Državljanske liste Gregorjem Virantom pa niso na mestu, ocenjujeta. Logar je namreč za razliko od Viranta politično bolj odvisen od matične SDS.
"On je predsednik sveta SDS. On je številka dve te stranke. Govorimo o fantomski alternativi. Logar je pripet na letalonosilko SDS. Morda ga bo Janez Janša nekoč izstrelil. Ampak poznavajoč njegovo delovanje v zadnjih 30 letih, ne dvomim, da bo Janez Janša ob vsaki nevarnosti, da bi se odstotki Anžeta Logarja močneje zajedli v odstotke SDS, Logarja sestrelil," je v vojaški prispodobi dejal Cirman. Pri čemer Lukšič spomni tudi na daljšo politično kilometrino, ko jo je imel nekdanji minister za javno upravo in predsednik državnega zbora, preden je postal veljak v SDS.
Največja opozicijska stranka trenutno sicer skuša 'kanalizirati' nezadovoljstvo volivcev, ki ga kaže tudi tokratna javnomnenjska raziskava Mediane, se strinjata sogovornika. Tudi zato spremljamo številne proteste po državi: od kmetov, upokojencev in nasprotnikov izgradnje kanalizacijskega jaška C0, ki je eden paradnih projektov ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
"Glavni problem je njihov intelektualni potencial. Ta se je nekako izčrpal. (Peter) Jambrek in ti ljudje so se umaknili. Tudi biologija je naredila svoje. In zdaj je glavni 'mastermind' Janez Janša. In Janez Janša kot mastermind ima domet. 20 odstotkov. On ne more iz tega. Je 'probal' na različne načine, ampak ne zna iz tega. Zdaj pa nima nobenega misleca, da bi razmišljal, kako priti iz tega rezultata. Vse, kar se dogaja, je instrumentalizirano. In to je njihova poguba. So sicer močni in glasni. Ampak nesposobni za vladanje."
Zunanji minister ne more voditi koalicijske stranke
Kaj pa položaj druge največje vladne stranke – Socialnih demokratov. Ta je že od aprilskih volitev 'priklenjena' na 5–7-odstotno javno podporo, kar je daleč od visokih predvolilnih ciljev vodstva stranke. Neuradno se v političnem zakulisju namiguje tudi na spremembe v vodstvu SD, ki ji predseduje Tanja Fajon.
"SD je preveč verjel v piarovske trike, s katerimi se lahko pride na oblast ali naredi dober rezultat. To se je pokazalo, da ne gre. Vedno je problem predsednik ali predsednica. Zmeraj v vsaki stranki. Že pri Desusu smo videli, da ko je Karl Erjavec postal zunanji minister, je stranka počasi začela izgubljati kompas. Zunanji minister enostavno ne more voditi koalicijske stranke," analizira strankin nekdanji voditelj. In ob tem poudarja, da socialna demokracija po vsej Evropi izgublja zalet, saj da je "kapitalizem preprosto ne potrebuje več. Najbogatejši ne rabijo več človeškega obraza. In so socialdemokracijo prečrtali."
Cirman pa pri tem poudarja, da tudi pri omenjeni stranki pogreša nekoč močno politično-intelektualno jedro ter močnejši ideološki razmislek. Saj, da je SD ostala brez vseh tradicionalnih političnih resorjev. "Tradicionalna bastijona SD sta bila šolstvo in delo. To sta bili trdnjavi in zdaj jih nima več. Nimajo več nobenega resorja, ki bi bil programsko kompatibilen z ideologijo stranke."
Več pa lahko poslušate ali pogledate v tokratni epizodi POPkasta.
KOMENTARJI (376)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.